Tlačani in knezi: 600 evrov

Kam smo prišli s svojo starostno in zrelo modrostjo, je očitno že, če pomislimo, koliko denarja naša oblast namenja urejanju prostorov za delovanje in financiranju tako imenovanih start-up podjetij. Ali je naša omejenost, torej zavrtost starejših, res tolikšna, da stavimo le še na sicer perspektivno, pametno in lepo mladino, ki pa po drugi strani še niti iz pubertete ni stopila in ni mogla do konca razviti empatije, sposobnosti, da se na sočloveka, na drugega odzove s sočustvovanjem oziroma na nežen in skrben, pa obenem smiseln način? Zakaj na njihova ramena in prezgodaj polagamo pezo njihove lastne prihodnosti že v času študija ali, bogvari, že kar v srednji šoli? Težava tiči v tem, da tudi mi ne premoremo čustvene inteligence in se nam zato ne zdi pomembna. Bolj je pomembno, kakšne poslovne ideje imajo mladi in kolikšne dobičke lahko z njimi ustvarjajo.

Hodim po regiji naši in na same takšne primere naletim, ko se v uspešnih fabrikah hvalijo s tehnološkim napredkom, razvojem, rastjo in dobički, delavci in delavke pa morajo živeti od minimalnih plač. Čemu so namenjene takšne tovarne? Napredku Slovenije in dobrobiti človeka že ne. Grem po kebab in slišim, da mi ga kebabdžija čez okence poda za 600 evrov na mesec. Grem na otvoritev hale za proizvodnjo, ki jo vso izvozijo, delavke in delavci pa na otvoritvi ploskajo za 600 evrov na mesec. Pogovarjam se z drugim direktorjem in mi razlaga, da delavci dobijo malico, poravnane stroške za prevoz na delo in vsak mesec plače – nekaj malega več od 600 evrov na mesec.

Uravnilovka je vsesplošna in obsega vsemogoče poklice, ne samo tudi sicer najslabše plačanih. Pridem med novinarske kolege, ki delajo prek agencij za posredovanje delavcev ali so prisiljeni v samostojno podjetništvo, in mi povedo, da tudi oni dobijo samo nekaj malega več od 600 evrov. To je komunizem v razvitem kapitalizmu. Na drugi strani imamo javni sektor, ki neprestano nekaj zahteva, se pogaja ali stavka za višje plače. Bomo morali realni sektor kmalu poimenovati po zaposlenih in mu reči jadni sektor? Obenem pa plačne razmere v javnem sektorju v primerjavi z jadnim spominjajo na socializem, ko nas je na zalogo preštevilčna birokracija mnogo preveč stala. Smo vsi na glavo padli? Zakaj ne prisluhnemo pametnim makroekonomistom in opozorilom mednarodnih denarnih ustanov, da nas bo zadrževanje minimalnih plač še drago stalo. Rast se bo upočasnila, socialni nemiri lahko eskalirajo ...

Če res želijo moderno in gospodarsko uspešno državo z zadovoljnimi in srečnimi državljani, nočejo pa vrnitve socializma enakih želodcev, bi se za boljše plačilo in zato spodobno življenje delavcev morala zavzemati predvsem naša politična desnica, ne samo levica.