Tlačani in knezi: Kadrovska radovednost

V tej grofiji je demokracija zagotovljena s kadrovanjem. Ogrožen je le, kdor preveč sprašuje.

Objavljeno
10. februar 2017 11.26
Celje tržnica
Brane Piano
Brane Piano
Tlačani mirno požiramo sline, ko si knezi na debelo mažejo maslo na beli kruh. Pač razumemo, da tisti pri skledi vedno več pojedo. Zato jim prav vsakega priboljška ne očitamo. Nekdo pač mora opravljati umazano raboto, pa naj tudi kakšno kupico več zvrne. Da le imamo mir pred politiko in si nam ni treba kvariti dobrih imen.

Ampak če so že pri koritu, naj se bolj potrudijo, da bo njihovo obnašanje videti za silo dostojno. Doslej še ni bilo. Spet so v torek nad Celjem lebdeli prašni delci, sneg je kopnel in razkrival svinjarijo okoli smetnjakov. Kulturniki so čakali večera, da na proslavi enkrat na leto dobijo besedo. Knezi pa so do dveh popoldne, ko so nameščenke že nestrpno čakale zgodnejši konec delovnika, sedeli na mestnem knežjem svetu in modrovali.

Spet se je postavilo vprašanje, ki smo ga tlačani že večkrat javno servirali, pa ne dobili odgovorov. Tisti svetniki, ki se imajo za manjšino, če jim že statusa opozicije prvi knez Bojan Šrot milostno ne prizna, so ga zastavili. Je vprašal svetnik Jože Zimšek, zakaj v občinska podjetja in zavode vedno imenujejo ene in iste ljudi, v koliko takšnih organih nekateri sedijo in koliko sejnin dobijo. Tudi svetnici Brigiti Čokl se ti isti ljudje zdijo malo sumljivi.

Pa jim je Šrot, spet ne prvič, kakor majhnim otrokom razložil, da v Celju ni županove politične koalicije in da teh istih ljudi zato ni mogoče šteti za predstavnike kakšnih strank ali česa takšnega. Kdor se pritožuje, ima pač smolo. Ne morejo v sedemčlanski svet zavoda imenovati predstavnike vseh, če pa je v mestnem svetu več kot sedem strank in list. Njemu je tuja delitev na pozicijo in opozicijo. V državnem zboru, recimo, opozicija ničesar ne dobi.

Nismo padli na rit. Ampak na glavo pa tudi ne. Zato smo razumeli: briga njega, kaj sprašujejo upokojeni svetniki in svetnice v najlepših letih, dokler ima v občinskih podjetjih svoje ljudi.

Ko smo ga pred leti morali po časopisih vlačiti, da je opustil nadzorovanje Energetike Celje, mu ni bilo všeč. Tudi ne, ko smo se spraševali, kaj v svetih počno članice pravih strank z dokončano popolno osnovno šolo. Pa ko smo bili radovedni, kako so lahko pravi kadri nadzorovali nabiranje izgube na Celjski koči in jih je bilo treba dokapitalizirati, spet ni bilo prav. Ko nismo vprašali, kdaj so imeli razpis za direktorja Baške, se ni nihče jezil. V tej grofiji je demokracija zagotovljena s kadrovanjem. Ogrožen je le, kdor preveč sprašuje.

Še je prvi knez pojasnil, da vse te firme in zavodi z enimi in istimi člani dobro poslujejo. A norce brije? Seveda poslujejo, ko pa jim redno plačujemo, plin, toplo vodo, pitno vodo, smeti ter davke za zavode, od vrtcev do šol, muzejev in knjižnic.

V torek je bilo kazno, da v opoziciji, ki je v Celju uradno ni, kakor v poziciji, ki je ni, še niso slišali za nadzornike, ki morajo imeti ustrezne šole in za nadzorovanje še certifikat. Zato tega niso zahtevali. Zahtevali so le svoje člane.