Tlačani in knezi: Pivo ali tovarna?

Bojan Šrot pomaga gospodarstvu. Slabi banki je pisal, naj ne pokoplje prijateljevega podjetja Simer.

Objavljeno
24. februar 2017 10.33
Štorman
Brane Piano
Brane Piano
Tlačani smo drobnjakarski amaterji. V kočah čakamo na poštarja. Ko morda v soboto le prinese pošto – seveda ne pisma o zapuščini iz Amerike, teh ob sobotah ne nosi – ampak prospekte za trgovine, iz njih strižemo kupončke s popusti, da kupimo kruh, pivo in mleko za otroke. Pa prihranimo nekaj centov.

Knezi kupujejo z večjimi popusti, tudi 90-odstotnimi. Vsak čas bodo smele blagajne drugega pokojninskega stebra odkupovati slabe terjatve od slabe in od državnih bank, potem nam bodo pa še varčevanje za dodatno pokojnino knjigovodsko sfrčkale, sebi pa profite ustvarile.

Zdaj bi bil pravi čas, da tudi tlačani kaj kupimo, a kaj, ko nikoli ne vemo, ali ni že vse dogovorjeno med knezi. Kdor si upa, še vedno lahko od slabe banke v Taboru v Savinjski dolini kupi novo vrstno hišico za sto tisočakov. Prihodnji teden pa v bližini, na Vranskem, morda iz stečaja Kiva za četrt milijončka kupi skladišče, pisarne in sejno sobo, ki jih uporablja občina. Župan Franc Sušnik ima sicer predkupno pravico in na sodišču tožbo, da bi jim vsaj nekaj pustili, a kaj, ko je sodnik umrl in bo dražba šla svojo pot.

Se pa znajo knezi za koga tudi potegniti. Če se prej ni spomnil, se je prejšnji mesec celjski knez Bojan Šrot odločil pomagati gospodarstvu. Slabi banki je pisal, naj nikar ne pokoplje podjetja Simer v lasti njegovega prijatelja Simona Erjavca, saj Simer daje kruh 48 ljudem. Vključila se je tudi druščina županovih prijateljev, zbranih okoli Romana Moškotevca in podjetja Voc Ekologija. Stečaj Simerja je preložila z namero, da od slabe banke odkupi njegove terjatve.

V slabi banki so povedali, da jim Šrot prej še nikoli ni pisal, torej tudi takrat ne, ko je Aero na borzo pošiljal 152 delavcev. K sreči je potem avstrijski Jolly kupil vsaj Aerovo invalidsko podjetje Ida ...

Ko smo ravno pri Avstrijcih, odkrito priznamo, da se nam včasih kolca po črno-žoltih časih. Prejšnjič se nam je kolcalo, ko so se knezi hvalili, da je Celju železnico že v 19. stoletju zgradil cesar in so tiri enako speljani še danes. Nazadnje se nam je kolcnilo v sredo. Predvčerajšnjim je lastnica Zdenka Pečnik Kočevar v avstrijskem Velikovcu odprla nov proizvodni obrat podjetja Ograje Kočevar iz Prebolda, se zahvalila občinski in deželni koroški oblasti za pomoč in rekla tole: »Investicijo v lastno podjetje na Koroškem priporočamo tudi drugim tujim investitorjem.«

Gospe Kočevar se v pozivu pridružujemo. Pobegnimo iz te kneževine, preden nas knezi oslabijo, izbrišejo, poceni odkupijo terjatve za naše kredite, nas pa prepustijo dolgovom zaradi Atrija in nas s kočami vred prodajo najslabšemu ponudniku. Še malo, pa bomo spet morali hoditi na tlako.