Tlačani in knezi: Viseči šaljivec

Tlačanski intelektualci razpravljajo na najbolj priljubljenem družabnem – odrekel sem se že poimenovanju, da gre za družbeno – omrežju. Eni razpredajo misli o ljubezni do Celja in pišejo, da v Celju vendarle ni vse tako črno. Drugi spet pišejo o odporu do harmonike in polnih zabojnikih smeti.

Te dni so se začele kulturno-turistične prireditve Poletje v Celju. Start je bil tako simboličen, da bolj ne bi mogel biti. Na Mestni plaži, pred leti zamišljeni, da bi tlačani v senci dreves ob Savinjskem nabrežju poleti prebirali knjige iz bližnje knjižnice, zdaj pa že dolgo namenjeni zabavi otrok, so za te pripravili prvo predstavitev poklicev. Za začetek so tlačanskim malčkom predstavili poklic smetarja.

V prihodnjih tednih in globoko v poletje bodo na Mestni plaži otroke vabili še v – da se razumemo: vsega spoštovanja vredne in zanimive – poklice: maneken(ka), frizer(ka), policist(ka), mizar, vojak in gasilec.

V redu, razumemo. Naših otrok nočejo v poklicih, ki so rezervirani za kneze. Zato otrokom ne predstavijo, recimo, poklica nepoklicnega župana, s čimer, no, s komer se ponašamo v Celju, ali poklica direktorja smetišča, ki je iz čiste dobrote še predsednik politične stranke. Našim otrokom ne povejo, kaj mora ženska storiti, da postane direktorica občinskega zavoda, ali česa se mora človek podstopiti, da dobi vzdrževanje vseh občinskih cest.

Nak, to so poklici, ki so rezervirani za kneze. Tudi prav. Morda bi prosili le, da bi prihodnje leto povabili letošnje občinske nagrajence Andrejo, ki bi otrokom predstavila poklic operne pevke, Leona, da bi povedal, kako že mlad postaneš uspešen skladatelj, ter ekipo muzikala Veronika Deseniška, ki bi razložila, kako z lastnim denarjem produciraš uspešno predstavo. Za začetek. Potem bi povabili še inženirje, ki razvijajo celjsko industrijo, in bi otroci spoznali, da ne bodo nikoli poklicani med kneze, a jim tudi med tlačani ni treba ostati.

Zadnje čase smo veliko poslušali o turističnih načrtih in prihodnjem razcvetu knežjega mesta in nam je bilo jasno, da spet iz nas norce brijejo. Dolgo smo o tem molčali, misleč, da smo slabo slišali. Pa nismo. Prvi knez je že v govoru ob občinskem prazniku in potem še za družinski časopis povedal, da ima vizijo visečega mostu z grajskega hriba oziroma od Starega gradu preko Savinje na Miklavški hrib.

Knežja občina ne zmore niti severne vezne ceste zgraditi nad Sončnim parkom. V središču turističnega mesta nima denarja za asfaltiranje ulic, le krpa jih z zaplatami asfalta. Otrokom na Mestni plaži bi zato lahko tudi župan predstavil poklic nepoklicnega šaljivca.