Tiskane izdaje
Menjave predsednikov, športnih direktorjev in na desetine igralcev, sodni spori, vrsta incidentov, od pijanskih izbruhov, pretepov in avtomobilskih nesreč do nenehnih groženj, da bo klub ugasnil. Vmes pa vseskozi uveljavljanje velikega števila mladih igralcev, številnih spektakularnih predstav, velikih zmag in tudi porazov. Drage bralke in bralci, to ni cirkus, to je HK Acroni Jesenice.
Še ena v nizu kriz športnega simbola Gorenjske in Slovenije je vnovič dvignila na noge navijače enega od najbolj priljubljenih športnih kolektivov na naših tleh, pri čemer zadnji nesporazum v zvezi s plačevanjem sodi v rubriko, saj ni res, pa je. Igralci, ki razumejo angleški jezik, so odšli, tisti, ki uradniškega angleškega jezika ni razumel najbolje, se je vrnil.
Da bi čim bolje razumeli jeseniško krizo, je dobro vedeti nekaj malega o zneskih, ki poganjajo eno od najprepoznavnejših športnih blagovnih znamk v bližnji soseščini – HK Jesenice. Najprej o glavnem pokrovitelju. V zadnjem letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Acroni d. o. o. (za leto 2009), ni spodbudnih podatkov. Družbi so se prihodki v letu dni zmanjšali z dobrih 460 milijonov evrov na 226 milijonov €, izguba je znašala 22,8 milijona €. Glede na gospodarsko krizo bržčas niti lanska bilanca ne bo bleščeča. Prvi mož glavnega pokrovitelja in predsednik kluba Slavko Kanalec je razkril, da upravni odbor kluba »spraska« približno 1,5 milijona €, da 20 odstotkov proračuna navrže izkupiček od vstopnic, da 50 % proračuna tako ali tako napolnil Acroni. In da je klub zadnja leta za dolgove plačeval med 300 in 400 tisoč €. Po tej zapleteni enačbi bi lahko čez prste ocenil, da ima klub tudi v krizi letno na voljo okoli 2 milijona evrov.
Po nogometnih pravilih licenciranja HK Acroni Jesenice ne bi več obstajal, kaj šele tekmoval v najvišjem ligaškem razredu. Tudi to dovolj zgovorno govori o tekmovanju EBEL, razširjenem prvenstvu Avstrije, kjer vodilni možje očitno znajo prisluhniti klubom v težavah in zahteve prilagoditi razmeram na gospodarskem trgu. Toda ta elastičnost zagotavlja le igre, kruha vsem glavnim akterjem pač ne. Kaj šele obstoj kluba. Kot izhod iz krize se omenja ukinitev kluba, kar naj bi bila, po domače povedano, rešitev z nategom upnikov. Primeri so še sveži in za marsikoga boleči – nogometna Olimpija. Druga možnost je mariborski recept in najem posojila. Seveda upoštevajoč, da bi verodostojni ljudje klub vodili pregledno in v skladu z možnostmi. Upam si trditi, da bi ob tako številčni in zvesti vojski privržencev vijolični recept v nekaj letih – brez da bi »sadili rožice« – tudi pod Mežaklo vsem funkcionarjem in navijačem ob koncu sezone raztegnil nasmešek na obrazu.
Mar Gorenjci zmorejo rešiti svoj simbol? Če bi povzel besede največjega poznavalca slovenske duše, Antona Trstenjaka, Gorenjci to zmorejo. Ker Gorenjec je pošten, hodi ravno pot, je zvest sebi in tebi. Zato je konservativen in ne trmast brez razloga. Ukazovanja ne prenese! Je prevzeten, ponosen. Gorenjec se hoče povsod postaviti.
HK Acroni Jesenice je edina vredna športna blagovna znamka, ki jo Gorenjci imate. Ne zapravite še tega!
