Trendi: Ne samo geopolitika

Ni vse v geopolitiki. O Ukrajini, ki jo določa lega med Evropo in Rusijo, preveč razmišljamo samo v kontekstu njene umestitve ali na Zahod ali na Vzhod in premalo o tem, da ne more biti drugega kot most med obema. Poleg politične krize pa je še globja gospodarska kriza; Ukrajina se vse od nastanka bori za ekonomsko preživetje, po letu 1991 se je njeno gospodarstvo skrčilo za polovico, zdaj je na robu zloma. Je zelo velika, zelo raznolika, zelo skorumpirana in zelo revna država.

Najrevnejša evropska država ima najslabšo zdravstveno politiko na celini, Ukrajinci umirajo pretresljivo zgodaj.

Meje današnje Ukrajine so rezultat kompleksne zgodovine, ki se ni ozirala na nacionalne identitete. Po drugi svetovni vojni se je razširila na velik del poljskega ozemlja, v šestdesetih letih je od Rusije nepričakovalo dobila polotok Krim. Ukrajinci in Rusi imajo skupno, prepleteno zgodovino, Ukrajina se je vedno spopadala z dvema različnima pripadnostima. Politično, ekonomsko in kulturno je povezana z Rusijo, v tem stoletju se prebivalstvo bolj obrača proti zahodu. Vse to odraža tudi zdravstvena slika ukrajinskega prebivalstva, podatki iz raziskave, ki jo je objavila vodilna medicinska revija Lancet, so dramatični.

V nobeni drugi evropski državi povprečna življenjska doba ni tako kratka, kakor v Ukrajini, kjer tretjina prebivalstva umre pred 65. letom starosti. Statistika umiranj moških je primerljiva s podatki za države, ki imajo petkrat nižji GDP per capita, recimo Benin, Togo, Gana, Gvineja. Medtem ko se je po padcu Sovjetske zveze življenska doba ljudi v novodemokratiziranih republikah in nekdanjih socialističnih državah podaljšala, so razmere v Ukrajini ostale slabe. Zgodnje umiranje je hkrati z nizko rodnostjo povzročilo demografsko krizo – Ukrajina je v preteklih dveh desetletjih doživela depopulacijo, ki je brez primere na evropskih tleh. Prebivalstvo se je skrčilo za 12 odstotkov: z 52 na 46 milijonov. Če se bo trend nadaljeval, bo imela največja evropska država leta 2050 kakih 36 milijonov ljudi.

Zgodnje umiranje je posledica niza ekonomskih in političnih dejavnikov, poleg nizke gospodarske rasti in slabe politike je velik del odgovora v ukrajinskem zdravstvu. Podatki kažejo, da bi približno polovico zgodnjih smrti lahko preprečili s preventivo in zdravljenji. Med 43 evropskimi državami ima Ukrajina najslabšo zdravstveno politiko od vseh: od perinatalne nege prek omejevanja kajenja do preprečevanja zbolevanja za rakom. Vse to je povezano s političnimi spremembami in velikanskimi izzivi za neučinkovit, nekakovosten zdravstveni sektor, ki ne more poskrbeti niti za najbolj akutne primere.

Zahod tačas vidi samo geopolitično razsežnost ukrajinske krize. A država na robu gospodarskega zloma potrebuje velikopotezno pomoč. Če bodo v primeru Ukrajine ponovili recept za Grčijo, ki je bila v zameno za »reševalne svežnje« prisiljena v drastično varčevanje in klestenje sociale, bo to še ena tragedija na evropski periferiji.