Tiskane izdaje
Naposled je zaskrbljenost zaradi skrajnih desničarjev v avstrijski vladi izrazil tudi urad Angele Merkel. Ko je minuli teden kanclerka v Berlinu gostila Sebastiana Kurza, jo je ta pozval, naj zaupa njegovi vladi, v kateri ključna ministrstva nadzorujejo svobodnjaki. Komentirala je, da bo avstrijsko desnico opazovala »bolj pozorno kot običajno«. Nakar je Frankfurter Allgemeine Zeitung objavil, kako zelo jo vznemirja koalicija na Dunaju.
Evropski najmlajši voditelj in neizkušeni predsednik vlade - Merklova je političarka dvakrat dlje od njegove starosti - je več državnotvornih resorjev prepustil skrajno desni Strachejevi stranki. Njegovi kadri zasedajo notranje, zunanje in obrambno ministrstvo, s tem so povezane obveščevalne službe in občutljive informacije. Glede na Strachejeve tesne odnose z Rusijo je zadeva za celotno Evropsko unijo še posebno skrb vzbujajoča. Svobodnjaška stranka je ena redkih na celini, ki imajo sklenjen sporazum o sodelovanju s stranko Vladimirja Putina. Je Avstrija postala ruski trojanski konj?
Na te reči je pred dnevi opozoril koroški gospodarstvenik Feliks Wieser, v najinem intervjuju je problematiziral dunajsko vlado in njeno bližino z Rusijo. Dejstvo, da FPÖ zdaj obvladuje ključne resorje in vse tajne službe, pomeni veliko negotovost in postavlja vprašanje, ali bodo skrajni desničarji to zlorabili.
Povedano je bolj problematično kot simpatiziranje z »neliberalnimi« demokracijami višegrajske skupine, recimo z Madžarsko. Očitno tudi Berlin razmišlja, da obveščevalne službe Zahoda ne bi več v enakem obsegu sodelovale z avstrijskimi.
Pred kratkim so se številni voditelji podpisali pod apel evropskim vladam, objavljen v Mondu, naj bojkotirajo avstrijski kabinet in njegovih šest svobodnjaških ministrov pa tudi predsedovanje Avstrije EU v drugi polovici 2018. Podpisniki - med njimi Bernard Kouchner, Kim Campbell, Miguel Moratinos, José Ramos-Horta - obtožujejo »graje vredno tišino in apatijo« Evrope po 18. decembru, ko je Kurz ustoličil svojo vlado; opozarjajo, da so prišli na oblast »dediči nacizma«. Predsednik bruseljske komisije Jean-Claude Juncker je novi dunajski vladi decembra zaželel uspeh. Medtem ko je leta 2000 14 držav članic EU s Portugalsko Antonia Guterresa na čelu uvedlo bilateralne bojkote Schüsslove koalicije s FPÖ (v vladi niti ni bilo Haiderja), se je tokrat Evropa obrnila vstran.
Skrajna desnica v Avstriji je mnogo bolj homogena, kot je bila v času Jörga Haiderja. Njen voditelj goji tesne stike z Rusijo in tamkajšnjimi ultrakonservativnimi strujami pa tudi z Republiko Srbsko. Pred meseci mu je v Banjaluki Milorad Dodik podelil odlikovanje. Avstrijski ORF je pravkar poročal, da se je zavzel za odcepitev od Bosne in Hercegovine. Na to skrajno problematično politiko bo Evropska unija, če misli resno z močnejšo integracijo, morala odreagirati.
