Ubogi bankirji

Koliko so od teh »silnih« odškodnin bank dobile dejanske žrtve njihovih finančnih špekulacij?

Objavljeno
20. oktober 2013 21.21
JPMorgan-Trading Loss
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika
Včeraj je svet »pretresla« novica, da bo morala po premoženju največja ameriška (in druga največja svetovna) banka JPMorgan Chase plačati kar 13 milijard dolarjev odškodnine, ker je z napihovanjem vrednosti stanovanjskih posojil, za katere je vedela, da jih posojilojemalci nikoli ne bodo mogli odplačati, pripomogla k globalni finančni krizi. A tega ni odločilo sodišče, o poravnavi in znesku se je z vodilnimi na pravosodnem ministrstvu dogovorila kar pravna služba tega finančnega mastodonta z Wall Streeta. To je rekordni znesek, saj znaša več od vseh odškodnin, 10,7 milijarde dolarjev, ki so jih morale leta 2012 odšteti vse največje ameriške banke skupaj.

Menda ogromna odškodnina za JPMorgan Chase, ki je ob začetku krize veljala za edino »dobro banko« med velikimi finančnimi špekulantkami, je zadnja v vrsti kazni, ki so doletele to finančno ustanovo. Njen prvi človek Jamie Dimon, veliki demokratski podpornik blizu chicaškemu krogu predsednika Baracka Obame, ki so ga razglašali za Obamovega »najpriljubljenejšega bankirja« in najverjetnejšega novega finančnega ministra, je morala samo letos odšteti skoraj štiri milijarde dolarjev za poravnave z različnimi državnimi ustanovami.

A to je vse skupaj zanemarljivo. Najprej, kazni so smešne glede na povzročeno škodo oziroma kaznivo dejanje. JPMorgan Chase je v letih 2009–2012 že res plačal več kot 16 milijard dolarjev zaradi različnih finančnih spletkarij, a to je bila le nekaj več kot desetina od tega, kar je banka, ki je bila po besedah novinarja revije Rolling Stone in enega največjih poznavalcev lumparij na Wall Streetu Matta Taibbija v zadnjem času vpletena v skorajda vsak finančni škandal, ustvarila v tem času.

Večja obscenost ameriške »pravne« države je, da zaradi zadnje krize niso sprožili niti enega kazenskega postopka. Vložili so civilne pravde, ki so se praviloma končale z izvensodno poravnavo. Višine odškodnin se običajnim smrtnikom res zdijo visoke, a za škandal po imenu Londonski kit, v katerem je prek tveganih finančnih stav izpuhtelo več kot sedem milijard dolarjev, je JPMorgan v izvensodni poravnavi plačal le 920 milijonov dolarjev. A še bolj obsceni so podatki, koliko so doslej od teh »silnih« odškodnin dobile dejanske žrtve špekulacij. Od dveh milijard dolarjev, ki jih je leta 2011 izterjalo pravosodno ministrstvo, jih je le 116 milijonov doseglo pravega naslovnika.

Še obscenost nad obscenostmi. Banke, »prevelike, da bi jih pustili propasti«, ki so po krizi in davkoplačevalski pomoči ustvarile ogromne dobičke, ne bi preživele, če jih ne bi podpirali ameriški davkoplačevalci. Ker vsi vedo, da jih zaradi velikosti država ne bo pustila propasti, si lahko izposojajo po najnižjih obrestnih merah. Pred časom so pri agenciji Bloomberg izračunali, da na ta posredni način deset največjih ameriških bank dobi okoli 83 milijard dolarjev subvencij na leto.