UKC poka po šivih

»V kliničnih bolnišnicah je tolikšna stiska, da morata po dva bolnika ležati v isti postelji, bolniki ležijo tudi na nosilih, na blazinah in na tleh ...« preberemo v časopisnem arhivu poročilo novinarja iz davnega leta 1966, ko še ni bilo današnjega UKC Ljubljana. Zaradi takšnih razmer so se pred pol stoletja odločili zgraditi novo bolnišnico, današnji UKC. Ko so jo leta 1975 dokončno vselili, je bila največja v Jugoslaviji in najsodobneje opremljena v širšem evropskem prostoru. Že na slovesnem odprtju pa so takratni vodilni politiki dejali, da Ljubljana potrebuje še eno ali dve regijski bolnišnici. Že takrat so načrtovali, da bi Bolnišnico dr. Petra Držaja v Šiški razširili v bolnišnico za Ljubljančane.

Od tega je že več kot 40 let, a se načrti še niso uresničili. UKC, ki je imel takrat dvojno vlogo – bil je »začasno« bolnišnica za Ljubljančane in za vso Slovenijo, odprt pa tudi za najhuje bolne iz vse Jugoslavije –, ima to dvojno vlogo še danes. A njegove zmogljivosti niso zadostovale takrat, danes pa je stiska še večja. To se pokaže še zlasti ob izrednih dogodkih, ki so v resnici redni: vsakoletna gripa, več poškodovanih zaradi poledice ali petih do osmih hudo poškodovanih v prometnih ali kakšnih drugih nesrečah. Kako je bilo te dni?

»Bolniki morajo v UKC Ljubljana čakati 16 ur, da so sprejeti v bolniško posteljo. Številni čakajo na hodnikih v bundah, nekatere namestijo v opazovalnice, a za vse ni prostora. Najti 40 praznih postelj na dan je velika težava, ki jo najbolj občutijo bolniki,« smo poročali mediji prejšnji teden. Na hodnikih so morali čakati tudi bolniki s kroničnimi boleznimi in starejši, ki se jih je lotila še gripa in so imeli 40 stopinj vročine ali še več. Gripa je za takšne bolnike smrtno nevarna. Lani je zaradi gripe v UKC umrlo 34 bolnikov.

UKC poka po šivih tudi, kadar gripe ni. Ljubljančani so po dostopnosti do sprejema v bolnišnico na slabšem kot prebivalci drugih krajev Slovenije. Ljubljanska regija, ki šteje približno 800.000 prebivalcev, je povsem na dnu med slovenskimi regijami po bolniških posteljah. Ima tretjino manj bolniških postelj, kot je slovensko povprečje, pa dobrih 60 odstotkov manj kot s posteljami najbolje preskrbljeni Pomurska in Goriška regija. Kadar pa Ljubljančanu le uspe priti v bolnišnico, je na boljšem kot drugje v Sloveniji, ker ima UKC kljub pomanjkanju postelj vendarle več diagnostičnih možnosti, več dobro usposobljenih zdravnikov in uporablja mnoge sodobne načine zdravljenja, ki jih drugje ne. Zato radi pridejo tudi bolniki iz drugih regij v Ljubljano. Odkar je UKC Maribor v razsulu, še toliko bolj. In tako ima Ljubljana še več težav. Že zato je potrebna reforma zdravstva.

Dolga desetletja, odkar vsi vedo, da Ljubljana potrebuje še eno bolnišnico in celotna Slovenija reformo (reorganizacijo) zdravstva, težave niso razrešili. Tudi zdaj načrtujejo za naložbo v UKC za prihodnji dve leti le 35 milijonov evrov, potreb pa je približno desetkrat toliko. Odkar je izbruhnila gospodarska kriza, se v zdravstvo sploh vlaga še manj. To se v Sloveniji že pozna in se bo poznalo še bolj. Izbruh gripe in številni poškodovanci samo dodatno alarmirajo, da ne gre več.