Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
V imenu države
ned, 26.06.2011, 09:26
V imenu države
Razkrivanja orožarskih poslov so se doslej lotili kriminalisti, parlamentarci in drugi, a je vedno prišlo kaj vmes.
Nič ne boste našli. In vse je bilo že povedano!« je bil odločen upokojeni državni uradnik, ki je velikokrat govoril, da ve tako rekoč vse o slovenski trgovini z orožjem. »Toda iz množice podatkov je bilo mogoče najti prave sledove, ki sicer vodijo v reko ...« se je glasil ugovor. »Saj vam ves čas pravim ...!« vzklikne uradnik. »Ampak na drugem bregu reke so se sledovi nadaljevali ...« trmasto vztraja sogovornik. »No, če govoriva figurativno, je bistvo prekrila voda. Ni odgovorov na vprašanja, kdo je pobral denar, kam so šli dobički, kako visoke so bile provizije ...«

Novinarska kolega Matej Šurc in Blaž Zgaga nista bila zadovoljna s takšno argumentacijo državnih uradnikov. Zanimalo ju je, čigave so stopinje v blatu na obeh bregovih te široke orožarske reke. In po več letih trdega in vztrajnega dela, ko sta premetala na tisoče papirjev in se pogovarjala z vrsto neposrednih prič dogodkov v tistih prvih, rosnih letih slovenske samostojnosti, je nastala knjiga z naslovom V imenu države. Ta je eden največjih projektov preiskovalnega novinarstva na Slovenskem doslej.

Razkrivanja orožarskih poslov so se doslej lotili kriminalisti, parlamentarci in drugi, a je vedno prišlo kaj vmes, da niso končali. Še posebno neučinkoviti so bili tožilci in sodniki. Kakor da bi se bili bali zaiti predaleč ...

To neodločnost s prvo knjigo svoje odmevne trilogije, ki se je na naših knjižnih policah pojavila prejšnji teden, zdaj popravljata Matej Šurc in Blaž Zgaga. Z vrsto doslej manj znanih ali celo popolnoma neznanih podrobnosti sta odločno pokazala na pravo pot do popolne resnice o trgovini z orožjem, ki je v dobršni meri kriva za zdajšnje zatohlo in zastrupljeno politično ozračje v komaj dvajset let mladi državi. Njuna bogata in prepričljiva dokumentacija daje celotni zgodbi veliko verodostojnosti. Zato lahko brez zadrege, z imenom in priimkom imenujeta večino ljudi, ki so bili tako ali drugače vpleteni v trgovanje z orožjem v imenu države in tudi za svoj interes.

Ali kot pravi akademik Veljko Rus: »Zaradi izredno skrbne dokumentacije prodira raziskava trgovine z orožjem v tej knjigi globlje kot vse dosedanje publikacije na to temo. [...] Pove nam, da je potekala trgovina z orožjem zunaj vseh institucionalnih okvirov, zunaj tržne logike in zunaj moralnih principov. [...] Avtorja sta intuitivno dojela nemoč in ujetost glavnih akterjev v tedanje dogodke, zato jih tudi nista poveličevala v junake ali jih obsojala kot zločince. Omejila sta se na nevtralno opisovanje njihovih dejanj in s tem ustrezno interpretirala njihovo delovanje kot amoralno.« Kot, denimo, početje mož iz z Gorenjem povezanega podjetja Orbis, ki je Hrvatom iz Zadra sredi najhujše vojne vihre pobralo denar, vseh vnaprej plačanih obveznosti pa ni nikoli izpolnilo...

Slovenska pomoč v orožju Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, ki jo je ne nazadnje odobrilo tudi predsedstvo države, v bistvu sploh ni bila sporna. Slovenija je bila pač dolžna pomagati nekdanjima bratskima republikama, še zlasti Bosni in Hercegovini, ki se zaradi po svoje krivičnega embarga sploh ni imela s čim braniti pred podivjanimi srbskimi četami. Moralno in legalno sporen pa seveda ostaja način, kako so slovenska politika in njene takratne varnostne službe to počele.

Velikokrat z oderuškimi cenami, prevarami, neuresničenimi obljubami in časom primerno aroganco. Pogosto brez potrdil in računov. Če pa so ti vendarle bili, so pristojni za izginotje tovrstnih dokazov poskrbeli celo z vlomi v avtomobile, kot se je to sredi Ljubljane zgodilo v primeru Hrvata Josipa Vukine...

Slovenija bo zrela država zato v resnici postala šele tedaj, ko bodo pristojni organi samokritično – in brez strahu pred posledicami – raziskali in razčistili, kaj je bilo v trgovini z orožjem prav in kaj narobe. In ko bodo tisti, ki so zlorabljali svoje osamosvojiteljske položaje in vojno v soseščini, za to kajpak tudi odgovarjali. Svetle in tople samostojnosti namreč ne smejo mazati temni madeži vojnega zaslužkarstva in pokvarjene preračunljivosti. Tega zgodovina preprosto ne sme dovoliti.

Knjiga V imenu države, ki je izšla pri založbi Sanje, je zato v bistvu nekakšno nadaljevanje slovenske pomladi. Prežema jo energija družbe, ki temelji na razumevanju in solidarnosti, družbe, ki hoče biti uspešna, pravična in transparentna. Ki zna nositi odgovornost. Ki si zna postavljati cilje. Ki zna reči bobu – bob. Zato je ta knjiga pravzaprav eno najlepših daril mladi slovenski državi ob njeni dvajsetletnici.


V imenu države

Razkrivanja orožarskih poslov so se doslej lotili kriminalisti, parlamentarci in drugi, a je vedno prišlo kaj vmes Foto: Igor Modic/Delo

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
lenivec

Ta sestavek govori o vojnih dobičkarjih, ljudje,ki so zlorabili moč mlade države za osebno bogatenje in o ljudeh, ki z dejanji,močjo in brezvestnostjo temelječo na bogastvu,pridobljenim z vojnim dobičkarstvom, krvjo,smrtjo in manipulacijo z rezultati osamosvjojitve, to hočejo početi še danes.
tudi. će me omenjamo imen, vemo o kom je govora, vemo, kdo predpostavlja sebe domovini, vemo, kdo zavestno škodi domovini v najhujši krizi, vlači ljudi na referendume, ruši vlado on trenutka,,ko mu je bila na volitvah oblast odvzeta, ni se potrebno pretvarjati, poznamo ga in njegovo kamarilo. Vemo o kom je govora in poznamo ga z vsako gesto, ki jo naredi, bolj. In razen zadrtežev in depresivcev,ki pljuvate po vseh ki ne tulijo z vami v isti rog, ki verjetno tudi niste sposobni sprevideti kaj vam z dokazi kažejo raziskovalci, ki niti slučajno ne date 50 eurov za knjigo,vi raje pač v prazno iz nevednosti in vere v svoje malikovalce nabijate, čedalje večji del naroda obrača hrbet takim akterjem, politikantom, na poltiični sceni Slovenije. Ni daleč dan, ko bo zahteva javnosti po razgrnitvi čistih računov toliko glasna, da se je ne bo dalo preslišati. Predvsem zato, ker je aroganca in nadutost in nesramnost in več kot očitna škodoželjnost osebka-ov o katerem-ih govorimo čedalje očitnejša, rekel bi,premo sorazmerna ogroženosti, ki jo očitno voha. Edina rešitev bi bila hiter naskok na oblast in z zvestimi vojački tipa Brezigar,Mate,Šturm.. ki bi napisali take zakone, ki bi mu še enkrat več pomagali izogniti se roki pravice. Ampak podpora takim rabotam ne presega več niti 11 %, tu z ahvaljujoč referendumu, ko je ta ista kamarila, sicer iz diametralno nasprotnih nagibov, zahtevala,da je vse javno,pregledno, njim pri rokik, da lomastijo po poštenih ljudeh, kot je recimo bilo dejanje ponarejanja dokumentov. Anonimke,ponarejanja, obtoževanja na osnovi laži, insinuacije, iztrgano iz konteksta.. to je alfa in omega opcije o kateri govorimo, to je nekaj na čemer ta kamarila temelji, brez tega spoloh ne more obstati, ker vsebine s programom nima. Program je plenjenje, videli smo v obdobju 2004-2008, zadolževanje, darila za glasove... kako prozorno... in ja hočemo,zahtevamo da se s tem razčisti... nekdo tak, ne sme biti prisoten na poltiični sceni naše lepe domovine.
To je nedostojno in skrajni čas je, da se določene osebke postavi v pravi kontekst in da dobijo izplačilo za svoje svinjarije.

27. junij 2011, ob 10:05:35
Jonatan3

Proslava je imela temeljno značilnost, da je poveličevala tiste, ki so osamosvajanje zavirali in ignorirala osamosvojitelje. Po rdeči preprogi se je sprehajal Milan Kučan, poleg Danila Turka, ob Pavlu Gantarju ni bilo dr. Franceta Bučarja, ob Borutu Pahorju ni bilo Lojzeta Peterleta, nagrajenko reda lectovega srca smo lahko spremljali v gruči tujih državnikov, kamere pa niso niti momenta posvetile pravim osamosvojiteljem.
Sama proslava je bila trikrat NAJ: bila je prav gotovo najdražja od vseh proslav, bila je najbolj športna, kot da Slovenijo predstavljajo bolj športniki kot znanstveniki in gospodarstveniki in bila je gotovo najmanj slovenska (težnja po internacionalnosti je bila v oči), govorec pa je bil tudi Turek, po priimku in tudi po mentaliteti. Predsednik vseh nezvestih Slovencev je povedal nekaj svojih nihilističnih opažanj o današnjem trenutku, ki prav gotovo niso bili niti pronicljivi, niti duhoviti, še manj pa so imeli stik s pravo realnostjo.
Kot pri reklami z Urško Čepin smo vrgli veliko denarja stran za nekaj, kar nima z nami, z našo resničnostjo, za našim slovenstvom nič skupnega! Se je pa očitno obilno napasel nek kulturni krog okrog že bivše ministrice za kulturo.
Seveda pa ta kultura nima nič skupnega s Slovenci.
Nič nima skupnega z osamosvojitvijo.
Me prav zanima, kaj je proslava povedala tujcem?

26. junij 2011, ob 20:49:33
Neznan

še en model ki je rabi 20 let ( ali pa vsaj 16 let ) da je napisal te vrstice, tako kot Zgaga ( ki je resnično zgaga ) in Šurc.Le kje sta bila vsa ta leta? Sedaj ko se njihovi gospodarji utapljajo v aferah , je treb privleči na dan spet "orožje" , ki naj bi zaustavilo Janšo na poti k prevzemu oblasti, samo še Spomenko rabimo, da bo sredi dunajske pred Figovcem kričala "Ustavite desnico". Dragi moji , "raja" ne pili več na take fore.

26. junij 2011, ob 16:37:44
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej