Velika Anglija

Prva stvar, ki pride na misel, je ime. Otok, ki ga gledamo, označujemo kot Veliko Britanijo (Anglija, Škotska in Wales) ali pa Združeno kraljestvo, slednje vključuje še Severno Irsko. Ne prvo ne drugo po 18. septembru morebiti ne bo več uporabno. Nekdanje Združeno kraljestvo? (Former United Kingdom?) Hm, angleška kratica je problematična.

Škotska je bila vedno nacija, zdaj bomo videti, ali bo postala država. In vendar ne gre samo za rojevanje nove države, hkrati gledamo razkrajanje Združenega kraljestva. Če smo natančni, slednje ne obstaja več, odkar je leta 1922 odšla Irska in je ostala samo še Severna Irska. Tačas so videti razlike med podporniki in nasprotniki neodvisnosti tako majhne, da lahko zmagajo eni ali drugi, odločalo bo skoraj naključje. V vsakem primeru so Škoti zelo razdeljeni. Tudi če se jutri večina odloči, da obstane v Združenem kraljestvu, škotska zgodba ni končana. Nikoli več ne bo, kot je bilo. Osamosvojitveno stremljenje ne bo pojenjalo, nasprotno, vse močnejše bo. Status quo dolgoročno pač ni več mogoč.

Če bo Škotska postala samostojna, bo Velika Britanija med drugim ob ime. Po teritoriju, prebivalstvu, ekonomski in politični teži tretja največja članica Evropske unije bi morala izumiti nekaj novega. Ne samo, da bi izgubila približno tretjino ozemlja in več kot pet milijonov prebivalcev, ne vemo niti, kako bi ji rekli poslej. Že vse odkar se Otok poigrava z možnostjo izstopa iz Evropske unije mu pravijo »Mala Britanija«. Nekateri predlagajo ime »Južna Britanija«, vendar izraz zaobide Severno Irsko. Britanski Spectator je že lani omenjal »Nekdanje Združeno kraljestvo«. Pri čemer se je mogoče sklicevati na precedens: po odhodu Makedonije iz Jugoslavije in zaradi blokade Grčije je bila lahko bivša članica federacije sprejeta v Združene narode samo kot Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; čeprav gre za »začasno oznako«, je akronim FRYOM prešel v uporabo. A kratica, tvorjena iz začetnih komponent v frazi, bi bila v primeru Združenega kraljestva karseda vulgarna. Menda vladna administracija v Londonu za entiteto brez Škotske uporablja akronim rUK, kar pomeni »preostanek Združenega kraljestva«.

Toda identitetna kriza gre še dlje, med možnimi prihodnjimi zagatnimi vprašanji je tudi zastava. Samo predstavljate si britansko zastavo, če bi iz nje odstranili škotsko. Največje posledice neodvisnosti pa bi vsekakor zaznamovale politično prizorišče. Poleg razdružitve to med drugim ne pomeni samo padca vlade premiera Davida Camerona, temveč tudi izrazit zasuk v desno. Brez škotskih glasov bi britanski laburisti izgubili veliko podpore, to bi povsem spremenilo razmerja moči.

Škotski referendum je samo prvi v nizu glasovanj, ki bodo odločala o britanski politiki. Čez osem mesecev bodo na Otoku parlamentarne volitve, katerih izid bo za Evropo zelo pomemben. In ve se, škotski nacionalizem bo samo okrepil britanski nacionalizem. Tretji referendum pa bi lahko bilo glasovanje o tem, ali bo Britanija ostala v EU ali bo izstopila. Paradoksalno, kako veliko evropskih zgodb je tačas povezanih z najbolj evroskeptično državo članico.