Tiskane izdaje
Vsako bitjece, ki ugleda luč sveta, je mali čudež; tako popolno, tako posebno, tako nedopovedljivo popolno v svoji majhnosti je prav zaradi tega še toliko večje v svoji čarobnosti in lepoti. Čudenja nad tako filigransko izpopolnjeno stvaritvijo ni nikoli konec. To lahko potrdi vsak, ki se je preizkusil v starševstvu, v vlogi, ki se zdi preprosta, a je v resnici vse prej kot takšna. Vsakič je drugače, vedno znova je oziroma naj bi bilo lepo, toda vsakokrat faze skupnega življenja, zorenja, upanja in zaupanja spremljajo drugačni, vedno novi izzivi.
Nikoli ni lahko. Bodoča mamica to izkusi že v različnih fazah nosečnosti, o tem se v celoti prepriča med porodom; tega spremlja veliko nepredvidljivih dejavnikov in kopica neizrekljivih občutij, ki se z otrokovim rojstvom ne razblinijo, ampak zahtevajo nadgradnjo. Celovito odgovornost. Otrok potrebuje nenehno skrb, ljubezen, varnost in zaščito. In na tej poti skupnega učenja za (čim lepše in čim boljše) življenje je treba premostiti kopico ovir.
V nekaterih družinah se takšne ovire pojavijo že zelo zgodaj. Včasih že takoj po otrokovem prihodu na svet. Marsikdo si le stežka predstavlja, kako je, če novorojeni malček ni večji od dlani svojih staršev. A ti malčki so neizmerni borci, kljub majhnosti pogumni in močni, ter v veliki večini primerov, seveda s pomočjo staršev in strokovnega osebja na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kjer skrbijo za prezgodaj rojene malčke, nepremagljivi v svoji volji do življenja.
Pri nas se vsako leto rodi skoraj sto takih drobižkov, ki ob rojstvu niso večji od dlani odraslega, pa kljub težavam, ki jih prinaša prezgodnje rojstvo – večje tveganje za slabši razvoj dihal, osrednjega živčevja, srčno-žilnega in prebavnega sistema – zmagajo. O takšnih zgodbah, zraslih na podlagi celovite, ljubeče in predane skrbi za ta nebogljena bitjeca, govori tudi aktualna razstava Otroci pred svojim časom, odprta ob svetovnem dnevu prezgodaj rojenih otrok. Med danes že odraslimi otroki, ki se predstavijo, je tudi Janina Ulbl, ki se je pri petnajstih letih že lahko pohvalila s knjižnim prvencem Kalejdoskop, njen brat dvojček Domen pa je istega leta izdal zbirko fotografskih del Utrinki. Izvod zbirke ima simbolično težo, 540 gramov, kajti vsak od njiju je ob rojstvu komajda presegel ta mejnik …
Jasno je, da je pot do takšnih zmag dolga in vse prej kot preprosta. Skrb za rast in razvoj štručk, ki še ne znajo povedati, kaj bi rade, je prepletena s številnimi dilemami, nemalokrat z ugibanji in občutki nemoči, saj se tudi staršem, ki so prebrali vso mogočo literaturo, v določeni nepredvidljivi situaciji zazdi, da preprosto ne znajo ali ne zmorejo premagati težave, ki se pojavi bodisi pri hranjenju malčka bodisi pri obvladovanju otrokovega joka. Takrat potrebujejo predvsem pomoč. In mir. Tudi počitek.
In tako kot je res, da je v skrbi za mala življenja strokovna, nevsiljena pomoč neprecenljiva, tako tudi velja, da so številni vsiljeni in nepotrebni »nasveti« odveč. Zlasti zato, ker so z njimi s tako neznosno lahkoto radodarni mnogi, ki so na lastno izkustvo te faze družinskega življenja tako ali tako že zdavnaj pozabili ali pa je sami sploh niso izkusili.
Véliki malčki
Pri nas se na leto rodi skoraj sto drobižkov, ki ob rojstvu niso večji od dlani odraslega.
Objavljeno
19. november 2014 11.30
