Vesoljni potop? 
Prelitje ene mlakuže 
v drugo

Slovenci, vselej zapozneli v zgodovini, bodo opazili, da tu narašča Črno morje, brez kisika v globini, mrtvo morje.

Objavljeno
22. junij 2012 15.41
Boris Jež, Sobotna priloga
Boris Jež, Sobotna priloga

Zgodba o Noetu in njegovi barki verjetno ni čisto neutemeljena. Po svetu je zapisanih več kot dvesto legend o velikih poplavah, med njimi tudi Ep o Gilgamešu, sumerskem kralju, ki so ga zapisali na glinaste tablice okoli leta 2000 pr. n. š. V tej zgodbi bog opozori kralja, naj zgradi veliko ladjo, da bo zavaroval »vsa živa bitja na zemlji«. Potem pošlje veliko povodenj, ki prestraši celo bogove.

»Iztrebil je s površja zemlje vse, kar živi: ljudi in živino, lastnino in ptice neba; iztrebljeni so bili z zemlje. Ostali so samo Noe in tisti, ki so bili z njim na ladji.«

Danes seveda ne govorimo o vesoljnem potopu, temveč o slovenskem potopu. O političnem in socialnem potopu. Ta potop se ne dogaja skozi Bospor in Dardanele, prav tako ne skozi Gibraltar. Zdaj je bolj ali manj znano, da k nam ne bodo vdrle vode Sredozemskega morja (zaradi taljenja ledenikov), ampak se dogaja nekaj na bolj človeški ravni.

Mimogrede: severni izrastek med Grčijo in Turčijo danes poznamo kot Egejsko morje, na njegovem severovzhodu se v Turčijo zajeda ozek preliv, imenovan Marmarsko morje. Pred 7500 leti naj bi bilo tu gonilo katastrofe. Med Marmarskim morjem in nižavjem s sladkovodnim jezerom je bil le tanek greben kopnega, pritisk na ta krhki pas zemlje je čedalje bolj naraščal. Nekaj je moralo popustiti – in tudi je. Morda se je začelo kot potoček, potem kot hudournik, naposled pa je morje predrlo pregrado in zabučalo v nižavja na drugi strani.

Po Reader's Digestu: predstavljajte si moč Niagarskih slapov in jo dvestokrat pomnožite. To je ocenjeni tok vode, ki je ustvarila Črno morje. Naselbine na tem območju v današnjih Turčiji, Bolgariji, Moldaviji, Ukrajini, Rusiji in Gruziji so izginile pod valovi. Vaščani so se morali na dan preseliti vsaj kilometer, da so ušli povodnji.

Pred dobrim desetletjem so pod vodstvom oceanografskega raziskovalca Roberta Ballarda na dnu našli ostanke vasi, in to zelo dobro ohranjene. Razlog: Črno morje v globinah nima kisika, kisik je samo v zgornjem sloju, kjer so potemtakem tudi ribe.

Tudi Slovenija je že neke vrste Črno morje, le da se tukajšnji vesoljni potop dogaja postopoma. In voda bruha v šentflorjansko dolino najprej s Šubičeve, zdaj tudi z Gregorčičeve. Začelo se je z Virantom, ki je izvedel eno najbolj spektakularnih političnih špekulacij – in za to bil še nagrajen s položajem predsednika državnega zbora. Preverili smo, ali je Virant v sorodu z Markom Viriusom, hrvaškim slikarjem samoukom, enim utemeljiteljev t. i. hlebinske šole. V njegovih delih je poudarjena socialna motivika.

Ne, menda nimata nič skupnega, zlasti ne »socialne motivike«. In hlebinska šola (t. i. naivcev) je umetniška akademija v primerjavi s slovenskim parlamentom, ki mu predseduje Virant in je na ravni najslabše ljudske šole nekje v Colorado Springsu.

Trojica Virant-Pahor-JJ si je te dni omislila najbolj eksotično »socialno motiviko«, kot se je je mogoče domisliti: krepko znižanje pokojnin za 26.300 upokojencev. Nekateri bodo ob 150 evrov pokojnine, drugi ob 200, nekateri celo ob 350. In to pokojnine, kot pravijo, iz državnega proračuna. Bogseusmili, le kdo pa ni vsa leta financiral državnega proračuna (od katerega živijo navadni zajedavci!), poleg tega pa še vplačeval v pokojninsko blagajno. Kot vsi drugi. Najprej je hlebinska šola nove slovenske demokracije z nekaj sto neobjavljenimi zakoni naskočila socialo v celoti, zdaj pa se je osredotočila še na upokojence.

Gospe in gospodje, to je zelo resna stvar – tudi zato, ker so vse skupaj do zadnjega prikrivali. Oblast, ki deluje tako, je nekaj potuhnjenega, nekaj, kar je po svojem bistvu v nasprotju z demokracijo, kot jo pač razumemo. Sedanja oblast deluje samo še z »izrednimi sejami«, kar je pač v slogu JJ; upokojenec, ki bo ob 100 evrov, utegne pasti pod prag revščine, družba kot celota pa se bo po tej logiki »varčevanja« vrnila v kameno dobo. Kar je morda celo namen sedanje oblasti.

Slovenija je bila nekdaj (v t. i. svinčenih časih) vzor socialne države, potem je predsedniški kandidat Milan Zver nekaj pisaril, da so oni socialna demokracija, nasledniki Ivana Cankarja in njegovih svobodomiselnih gledanj, naposled pa je še on utihnil, ker je JJ stranko potopil na dno Črnega morja. Kjer ni kisika. Jože Pučnik, ki je globoko razumel pomen države in so mu tako rekoč ukradli socialdemokratsko stranko, je le še ime na brniškem letališču.

Vrnimo se k upokojencem oz. k najnovejši »socialni motiviki«, ki bo seveda navdušila slovenceljne, da bodo s fašističnim pozdravom slavili oblast. Pravzaprav ne gre samo za 100 ali 350 evrov, čeprav dobro vemo, kaj ta »drobiž« upokojencem pomeni; gre za to, da je oblast dobesedno naskočila najbolj občutljive sloje, od dojenčkov in mater do stoletnikov. Da o srednjem sloju, ki plačuje davke, niti ne govorimo. To je tako rekoč ofenziva proti lastnemu prebivalstvu, pri čemer oblast pozablja, da proračun ni njen, ampak je denar uplenila ljudem.

Gre za svojevrsten psihiatrični problem: tu smo mi, zgoraj, in nam je že s tem dano ljudstvu predpisovati, kaj vse je dolžno prispevati. Če hoče preživeti. Ampak gre tudi za širše vidike psihiatrije, pravzaprav patologije. Če ljudem, dojenčkom in upokojencem, omejiš možnosti preživetja, imaš kmalu možnost prevlade in nadvlade. Ne moremo se izogniti občutku, da je takšno zarezovanje v pokojnine samo socialni oz. finančni ukrep. Da ni še kaj več, nekakšen puzzle, sestavljanka za prihodnje čase. Sestavo oblasti zlagajo kot kamenček na kamenček.

Slovenci, vselej zapozneli v (politični) zgodovini, bodo opazili, da tu narašča Črno morje, brez kisika v globini, pravzaprav mrtvo morje, razen za nekaj rib na površini. Noetova barka? Saj so prodali celo Splošno plovbo. In to jo je prodal nekakšen Sod, odškodninski sklad, čeprav novejše generacije sploh ne razumemo, komu naj še odplačujemo nesmiselne odškodnine. Čarovnicam, ki jih je naša preljuba Cerkev posiljevala in požigala?

Vesoljni potop na Slovenskem ni nič posebnega. Je samo prelitje vode in ene mlakuže v drugo.