Vizija prihodnosti

Rak je bolezen, zaradi katere samo v Evropi vsako leto umre 2,5 milijona ljudi. Več, kot ima Slovenija celotnega prebivalstva. Razlike med preživetjem obolelih so še vedno nedopustno velike. Zato ne le Evropska unija, ampak tudi vsaka od njenih članic stoji pred velikimi izzivi. Pred samospraševanjem, kako spremeniti statistiko, po kateri naj bi zdaj že enemu od treh prebivalcev stare celine grozila ta resna diagnoza.

Kako izničiti napovedi o skorajda neobvladljivem naraščanju obolevnosti na področju, na katerem bi bilo z zdravim načinom življenja dokazano mogoče preprečiti napovedovano podobo stare celine? Kako doseči, da bi bilo v vsakem od zdravstvenih sistemov – ti, vsi po vrsti, klecajo pod vedno težjim in vse teže obvladljivim finančnim bremenom novih, dragih zdravil –, ki jim zmanjkuje denarja za sprotno uvajanje novosti in za že kar akutno obnavljanje iztrošenih diagnostičnih naprav in nepogrešljive opreme, ko je stara odslužila, dovolj sredstev in tudi ali predvsem kadra za zgodnejše odkrivanje bolezni?

Rak prinaša resne izzive, ne le medicini, ampak sodobni civilizaciji nasploh. Naraščanje pojavnosti tega obolenja, ki se kaže v več kot dvesto različnih obrazih in pojavnih oblikah, je namreč v precejšnjem deležu posledica zdajšnjega načina življenja.

Kako v tem začaranem krogu najti pot do notranjega zadovoljstva, kako ohraniti osebno srečo in živeti prijetno, zdravo, bolezni okleščeno življenje? Če bi bil človek sam svoje sreče kovač, to ne bi smelo biti težko. Toda v prepletu številnih dejavnikov, ki vplivajo na našo bivanjsko umeščenost, posameznik potrebuje pomoč pri uresničevanju svojih želja in premagovanju izzivov, ki »bogatijo« življenje v današnjem času.

Poglejmo zdravljenje raka, že odkritega – raka na debelem črevesu in danki, denimo, ki ga še vedno prepogosto diagnosticirajo šele, ko je že v napredovali fazi. Obstaja klinična pot, obstaja posebni pristop, tako imenovana kirurgija s pospešenim okrevanjem, ki dokazano olajša okrevanje po kirurškem posegu, manj je zapletov in ponovne obolevnosti, čas zdravljenja v bolnišnici se skrajša, logična posledica pristopa, ki naj bi postal zlati standard na vseh področjih kirurgije, pa je tudi finančni prihranek. A kljub temu še ni zaživel, ne povsod in ne v celoti. Zakaj je opuščanje zakoreninjenih, preživetih ukrepov v praksi vedno tako zapleteno?

Lojze Peterle, ki predseduje skupini evropskih poslancev za boj proti raku, je pred nekaj dnevi zdravstvene ministre vseh članic EU pozval k skupnemu boju proti raku, ki bi moral biti in (p)ostati bolj učinkovit, zlasti zdaj, ko še vedno trajajoča gospodarska kriza, brezposelnost, podnebne spremembe in okoljski problemi, skupaj z na glavo obrnjeno demografsko piramido, predstavljajo paleto izzivov, ki so vsi, prejkoslej, posredno in neposredno, (spet) povezani z zdravjem. O tem bo omenjeni evropski poslanec spregovoril tudi jutri, ko se začenja Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kongres, na katerem bodo udeleženci posebno pozornost namenili ključnemu izzivu stare celine – nadaljnjemu razvoju Unijine politike na področju zdravja in zdravstva.

Na skupni poti v boljšo in bolj zdravo prihodnost mora prevladati razum. V dobro vseh. Za več zdravja.