Vojna in mir: Duhovi Mosula
čet, 30.03.2017, 10:00
Vojna in mir: Duhovi Mosula
Civilno prebivalstvo je ujeto med več ognjev hkrati.

Ameriško vojaško poveljstvo se je odločilo poslati v Mosul še 200 vojakov, ki se bodo v brutalni bitki za zahodni del drugega največjega iraškega mesta pridružili približno 5000 rojakom - vojakom, pilotom, marincem in pripadnikom posebnih enot, ki v okviru koalicijskih sil že sodelujejo v spopadih s samooklicano Islamsko državo. V bitki za gosto naseljen in sektaško zelo občutljiv zahodni Mosul umira vse več civilistov - v enem samem koalicijskem napadu pred slabima dvema tednoma je bilo ubitih najmanj 150. Humanitarna katastrofa se stopnjuje, civilno prebivalstvo je ujeto med več ognjev hkrati. Že zdaj je jasno, da sicer neizogiben vojaški poraz skrajne sunitske milice, otroka zahodnih in regionalnih zunanjih politik na Bližnjem vzhodu, nikakor ne bo pomenil konca vojne za Irak.

Ko sem z novinarskimi kolegi konec marca in v prvi polovici aprila 2003 v starem japonskem terenskem avtomobilu in brez jasne »izhodne strategije« potoval med ključnimi iraškimi bojišči in mesti, ki so, drugo za drugim in brez prave obrambe, a s številnimi civilnimi žrtvami in v ozračju apokaliptičnega kaosa padala v roke zahodnim zavojevalcem, si nihče ni mogel misliti, da bo vojna v Iraku čez točno štirinajst let še tako prekleto živa. In kljub ostremu nasprotovanju ameriško-koalicijski invaziji, v kateri je s podpisom znamenite vilniuške izjave posredno sodelovala tudi Slovenija, si nismo mogli misliti, da bo zaradi (geo)strateških zablod, pohlepa, križarskih nagnjenj tedanje neokonservativne ameriške administracije in strukturiranega ter sistematiziranega rasizma, ki se je v ZDA »sprostil« po 11. septembru, umrlo več kot pol milijona ljudi.

Bili smo priča padcu Mosula, Kirkuka in Tikrita. V bagdadskem nacionalnem muzeju smo bili priča uničevanju zgodovine v »realnem času« - jasne napovedi prihodnosti, samouresničujoče se prerokbe, ki jo je dobro desetletje pozneje začela izpolnjevati Islamska država, nadgradnja vseh skrajnih islamističnih milic, ki so se rodile na pogorišču iraške države in družbe. Bili smo priča prvim medsektaškim spopadom, ki jih okupacijske sile niso niti poskusile preprečiti. Nasprotno: s popolno ignoranco in aroganco ter nemim opazovanjem »postranske škode« velikega vojaškega pohoda so na Bližnjem vzhodu varovale naftne vrelce in omogočile razmah »tridesetletne vojne«. Okupacija je potegnila iz omar okostnjake sunitsko-šiitskega konflikta in ga »pomagala« zgraditi v enega najbolj krvavih in nevralgičnih konfliktov našega časa, ki štirinajst let kasneje poganja vojno v Siriji, grozodejstva v Jemnu, sektaške pokole v Pakistanu in Afganistanu ter sistematizirano hrani skrajneže na obeh straneh polmeseca, ki so kot posledica in ne vzrok, kot bumerang že večkrat udarili tudi v Evropi.

Padala in gorela so mesta, mi pa smo, šokirani in polni neodgovorjenih vprašanj, gledali v nasilne oči prihodnosti. Vedeli smo, da se bomo morali v naslednjih letih še večkrat vrniti in da se Irak utaplja v dolgotrajni uničujoči vojni. Nismo pa mogli slutiti, da je v Iraku - in še posebej v Mosulu - leta 2017 dejstvo, da so koalicijski bombniki v domnevnem napadu na cilje IS ubili najmanj 150 civilistov, med njimi veliko otrok, le še »notička«, le še alineja novega, brezčutnega stanja duha. V svetu, na Bližnjem vzhodu, doma.



Vojna in mir: Duhovi Mosula

Beg in Mosula. Foto: AHMAD AL-RUBAYE/AFP Photo

Prijavi sovražni govor