Tiskane izdaje
Vsi volkovi, ki bi v skladu s pravilnikom lahko bili ustreljeni v enem letu, so bili ustreljeni v nekaj tednih. Zaradi povozov, legalnega in nelegalnega odstrela ter treh najdenih, katerih smrt ni povzročil človek (v prvem letu starosti pogineta dve tretjini mladičev), se je lani populacija slovenskih volkov zmanjšala za dvanajst volkov oziroma za četrtino.
Strokovnjaki zavoda za gozdove in biotehniške fakultete so v projektu SloWolf, ki je trajal od leta 2010 do konca leta 2013, s številnimi metodami ugotovili, da pri nas živi od 45 do 55 volkov in da le usklajen trop uspešno lovi divjad. Če je trop zaradi ustrelitve alfa volka obglavljen, bodo mlajši, manj izkušeni volkovi posegli po veliko lažje dosegljivi ovci na pašniku. Zapustili bodo trop, si iskali nov teritorij in tako širili življenjski prostor. Izobraževali so kmetijske svetovalce in rejce. Ugotovili so, da je slovenska javnost volku naklonjena.
Ugotovili so tudi, da veliko večino škode volkovi povzročijo le pri nekaj rejcih ovac. Če bi le pri teh zahtevali uporabo visokih elektroograj za nočno zapiranje ovac in spremstvo pastirskih psov, oboje pa bi rejci dobili zastonj od države, bi na škode lahko skoraj pozabili. V času projekta je večina rejcev varovala zavrnila. Število škodnih primerov se je od leta 2010 do 2013 zmanjšalo s 575 na 163, ocenjena škoda pa s 346.000 evrov na 90.000 evrov.
Vlada je pred enim letom celo sprejela akcijski načrt za upravljanje populacije volka z vsemi ukrepi, ki so jih predlagali slowolfovci, z monitoringom, izvedbo ukrepov za zmanjšanje škod, pripravljen je bil tudi pravilnik, po katerem bi izplačilo škode rejcem pogojevali z uporabo podarjenih varoval ipd.
A po enem letu od izteka SloWolfa nihče več ne šteje volkov, politika je ob asistenci različnih interesov zakon o ohranjanju narave spremenila le zaradi kolesarjev, zaradi pravilnika o škodah pa ne. Nihče več ne dela z rejci, nihče več jim ne svetuje uporabe ograj in psov. V praksi potrjeni pozitivni učinki SloWolfa, ki, če nič drugega, pomenijo direktne prihranke v državnem proračunu, so ostali na papirju. Od upravljanja populacije volkov je ostal le odstrel.
Omenjenih 12 poginulih volkov ali preostali živi seveda niso prvovrstna politična tema, so pa še ena izmed tem, ki kaže, kako se pri nas dela. Niti tako ozkega področja, kot je upravljanje ene živalske vrste, ni moč urediti, kot se šika in do konca. Da bi bil volk sit in koza cela. Niso redki, ki so prepričani, da je varstvo volkov v Sloveniji le kaprica posameznikov. Pa ni. Obsodilne sodbe za krivolov na volkove so sodišča že izrekla v Italiji, Nemčiji, na Finskem, v Združenih državah Amerike. Prepoved velja na Hrvaškem, kjer populacija upada že štiri leta zapored, in še posebno ob slovenski meji. Ne gre za to, ali volkove ljubimo ali ne. Volk je ključna vrsta, volk smo mi. Lep dokaz za to je filmček o tem, kako volkovi spreminjajo reke.
