Vozi, Marprom!

V mestnem avtobusnem podjetju bodo v prihajajočih mesecih lahko dobro spoznali modrost, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Konkretno zima, se pravi mraz in sneg. Enega in drugega avtobusi starejših letnikov, ki jih v floti Marproma ni malo, bolj slabo prenašajo, kažejo izkušnje. Niti avtobusni šoferji najbrž ne uživajo preveč v vožnji po zasneženih cestah. Toda kljub temu si bodo v Marpromu to zimo zagotovo želeli čim več snega in minusa (na termometru), pa če bo kakšen avtobus ob tem še tako kašljal in se tresel. Po novem to podjetje pač ne vozi le avtobusov, temveč tudi žičnice na Mariborskem Pohorju.

Če je za ene in druge pomen snega popolnoma nasproten, pa so med avtobusi in žičnicami na totem koncu vendarle tudi stične točke: podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. Večinoma zastarele žičnice lepo zaokrožujejo večinoma zastarel vozni park mestnega avtobusnega prometa, ki čaka na korenito pomladitev.

Jasno pa občinsko podjetje Marprom upravljanja žičnic ni prevzelo zato, da bi odprli muzej, temveč da rešijo letošnjo smučarsko sezono na Pohorju. Slišati je sicer, da žičniške dejavnosti, ki je v njihove roke privijugala po predlogu vodstva občine, niso bili pretirano veseli ... A po stečaju Športnega centra Pohorje kaj dosti manevrskega prostora pri reševanju zimske sezone ni več ostalo. Hiter prenos žičniških koncesij (na Marprom) je bil praktično edini scenarij za izvedbo sezone, ki pa bo seveda nekaj stal. Koliko, še ni jasno, a če bi pred prihajajočo zimo od vsega skupaj dvignili roke, bi bila lahko cena na koncu še bistveno višja.

Delovanje žičnic bo najbrž rešilo tudi precej delovnih mest na Pohorju, kjer so hoteli, koče itd. pozimi življenjsko odvisni od (ne)obratovanja smučišč. Glede na to bi bilo prav, da tudi ponudniki prenočitev (pohorske hotele so najele Terme Maribor) in gostinci zagotovijo neki delež za delovanje žičnic, ki same pač niso rentabilne. Zato bi morali čim prej sestaviti model financiranja žičniške infrastrukture, pri čemer pa ni treba odkrivati tople vode, temveč pogledati nekaj rešitev v tujini (Avstriji ali Italiji), kjer za žičnice prispevajo vsi deležniki, ki imajo koristi od obiskovalcev. In najboljšo uvoziti k nam.

Ne nazadnje avtobusni prevoznik Marprom, ki ima kar nekaj težav že pri svoji osnovni dejavnosti, niti slučajno ni podjetje, ki bi razpolagalo z ne vem koliko denarja. Prav tako se zdi, da zadnje čase na totem koncu raznorazne težave (pre)pogosto rešujejo na plečih javnih podjetij. Medtem lahko vsi ljubitelji smučanja te dni še najbolj pomagajo tako, da na Marpromu kupijo smučarske karte. Ali avtobusne. Ali, še bolje, smučarske in avtobusne. Ni vrag, da ne bi mestni avtobusi, tudi če bo pozimi vrglo meter snega, nekako že prilezli do Pohorske vzpenjače.