Vprašanja

Ali obstaja kje kakšna prava evropska ideja, ta, ki nikoli ne vznikne v središču, ampak na periferiji? Se bodo z gradnjo evropske identitete ukvarjali pisatelji? Je v viziji poslavljajočega se Jean-Clauda Junckerja, izrekel je se proti konceptu Evrope dveh hitrosti, ki jo zagovarjajo številne članice, kaj stvarnega? Kateri nov evropski politični projekt zaposluje Janisa Varufakisa?

Je sploh kakšen dvom, kaj se bo zgodilo 24. septembra in o čem se bomo pogovarjali prihodnjo nedeljo zvečer? Čemu je bila nemška volilna kampanja tako tiha? Zakaj je gotovo, da bo Angela Merkel dobila četrti mandat, ponovni kanclerski položaj, ki ga zaseda od leta 2005? Ali ni paradoks, da velja za poosebljeno preudarnost in previdljivost, tako rekoč sidro stabilnosti, vendar vodi Nemčijo v času, ko so se zgodile osupljive spremembe? Kako je mogoče, da je ona, ki se loti vsakega problema znanstveno, najprej zbere ekspertske dokaze, nagonsko izustila tisto dobrodošlico in naredila taktično napako? In sploh, s kom bo vladala Angela Merkel? Se bo nemška politika pomaknila v desno, ker Alternativi za Nemčijo kaže bolje, kot je bilo pričakovati, in bo AfD tretjeuvrščena politična sila v državi? Kako dojemajo kanclerko na različnih koncih sveta, na primer v Združenih državah, Rusiji, na Poljskem in v Turčiji?

Kaj bo z velikim projektom Emmanuela Marcona, obnovitvijo francosko-nemškega vodenja v EU? Bo novi stanovalec Elizeja lutka v rokah kanclerke, kot so ga prikazovale karikature v evropskih časopisih ob spomladanski izvolitvi? Ali pa bo francoski predsednik ob prvem trku pokazal drugačno nrav? Ali nismo vedno v povojnem obdobju precenjevali nemških ambicij in podcenjevali francoske vztrajnosti branjenja lastnih nacionalnih intersov, torej želje po dominiranju na eni strani in šibkosti na drugi strani?

Koliko drugačna bo Evropa po brexitu? Se bodo dramatično spremenila razmerja v Evropski uniji, medtem ko Britanije ni več za evropsko mizo? Bo brexit gladek in nežen in bo med EU in Otokom vzpostavljen poseben odnos, tesnejši od ameriškega, ali pa bo razhod brutalen in brazgotine globoke, dolgotrajne?

Ali niso zdaj, ko se v New Yorku začenja generalna skupščina Združenih narodov, tja so se zgrnili svetovni voditelji več kot 190 držav, vse oči uprte samo v enega, ameriškega predsednika Donalda Trumpa? Ali ne gre predvsem zanj, saj trepetamo zaradi krize v Severni Koreji? Bo njegov govor potrdil filozofijo »Najprej Amerika«, ker mu ni mar za preostali svet? Ali pa bo v ZN, zanje je v preteklosti izjavil, da so »klub ljudi, ki se dobro zabavajo«, stopil korak nazaj, ker je vmes ugotovil, da svetovno organizacijo potrebuje bolj, kot je mislil? Bo poslušal ali žalil? Mimogrede, kaj si o Trumpovi Ameriki misli Angela Davis in kaj bi rekel Benjamin Barber?

Bo Slovenija uspešna pri newyorškem lobiranju in bo znala izkoristiti srečanja z voditelji držav, diplomatsko dvorjenje na visoki ravni? Ali je tako obsedena s sporom s Hrvaško, da ne opazi, da jo zadnja vleče proč od jedrne skupine v Evropi, medtem ko je papagajsko ponavljanje »mismovevruinschengnu« samo sebi namen?