Hudi zapleti pri pripravi prizorišč za evropsko prvenstvo 2013 so sprožili mrzlično iskanje nadomestnih rešitev, saj je jasno, da se Slovenija ne more preprosto odreči košarkarskemu spektaklu. Med najbolj vznemirjenimi je tako oživela tudi zamisel, da bi v organizacijo EP vključili Hrvaško, ki ima več sodobnih dvoran, kot jih potrebuje in zmore vzdrževati. O sodelovanju so pri KZS razmišljali že ob rojstvu kandidature, vendar so možnost opustili že pred dvema letoma. Zato so Hrvati prešli k pobudi, da bi se za prvenstvo potegovali skupaj z BiH, a hitro ugotovili, da kombinacija dveh revežev ni rešitev za finančno zahtevni projekt.
Takšno načelo bi lahko obveljalo tudi v fantazijski oživitvi naveze s Slovenci. Potem ko je naša vlada namensko namenila 6,5 milijona evrov, da bo EP na naših tleh, bi bili vsaj zelo nespodobni, če že ne na robu škandala, če bi denimo Zagrebu prepustili eno od štirih predtekmovalnih skupin pod enakimi pogoji kot kakšnemu od slovenskih mest. Toliko bolj, če bi šlo za trmasto vztrajanje, da ne bodo potrkali pri vratih celjskega župana Bojana Šrota, ker ni želel plesati po notah košarkarskih funkcionarjih. Plesišče je raje prepustil kolegom, ki so želeli izkoristiti priložnost, da bi na skupni račun prišli do novih objektov, pri tem po podpisovali vse, kar so jim pomolili pod nos. Nekako tako, kot so bili funkcionarji KZS preračunljivo servilni v pisarnah FIBA.
Za hip se vrnimo k Hrvatom, ki jim dve leti pozneje še slabše cvetijo rožice. Kaj bi se lahko primerilo, če bi nekako napraskali denar za pravično razdelitev stroškov ter bi se dogovorili s Slovenci in Narom Zanolinom? Teoretično bi lahko prišli celo do hude praktične zadrege. Na primer: s sosedi bi se sporazumeli, da bi Split ali Zadar gostila kakšno od skupin prvega dela, FIBA bi v strahu pred odpovedjo EP dala tudi soglasje, da bi v zagrebški Areni pripravili polfinale, v katerem bi usoda napletla, da bi Slovenija igrala s – Hrvaško!
Seveda gre le za domišljijsko krajšanje časa, dokler ne bodo vodilni pri KZS dobili uradnih potrditev in odpovedi, kdo je pri nas sploh pripravljen in spodoben gostiti najboljše reprezentance stare celine. Po zadnjih vesteh naj bi Novomeščani vendarle ostali v igri. Po dramatičnem alarmu župana Alojza Muhiča naj bi se namreč zganili, dodatno oklestili projekt dvorane Portoval in omilili razpisne pogoje za zasebne naložbenike, ki bi lahko premamili lokalno gradbeno podjetje. Skratka, kot bi mignil naj bi storili vse, kar niso zmogli v minulem letu. Le koledarja ne bodo mogli pretentati.
Za celotni postopek vštevši ponovitev razpisa bodo pač potrebovali toliko časa, da bodo parcelo Portoval začele preletavati lastovke še preden bo dobila temeljni kamen. In tedaj bo zaman sklicevanje na Litovce, ki so usposobili dvorani v Kaunasu in Klaipedi tik pred začetkom lanskega EP. V Kaunasu so se namreč delovni stroji lotili zemlje 26. septembra 2008, v Klaipedi natanko leto dni pozneje. Torej še vedno dve leti preden je v njej igrala slovenska reprezentanca in ugotavljala, kako so domačini panično končevali dela na horuk. Gradbišče so še vedno tudi Stožicah, čeprav so dvorano uradno odprli 10. avgusta 2010. Po zadnjih vesteh naj bi Novomeščani vendarle ostali v igri.
Arena Zagreb Foto: Cropix