Tiskane izdaje
Kdor pozna Burko o jezičnem dohtarju, si bo zlahka predstavljal tudi, kako je videti - nejezična burka. Zgodila se je v Trbovljah, v vaški, no, občinski hiši, v ponedeljek, na seansi občinskega sveta. In še naslov: rekli ji bomo Burka o molčeči Irini.
Prva trbovska gospodična Gabrič skliče občinski svet. Na dnevnem redu je tudi ustoličenje Tadeja Špitalarja, nekdanjega drugega človeka Trbovelj in županjine desne roke, v vrh zasavske razvojne agencije. Trbovci se morajo izreči, ali so za ali proti. Reveži ne vedo, kako se je oblast pred tem trudila, da bi v bitki za mesto direktorja agencije bivšemu podžupanu našla tekmeca. Kar se od nekod vzame Hrastničan, nekdanji oblikovalec iz zagorske Svee! In naskoči mesto direktorja agencije! Ali so ga pripeljali Trbovci, udeleženi pri nakupu blagovne znamke Svea, ali je kot komet zasijal na regijskem nebu? Kakorkoli. Z njega je kot komet tudi odšel, ko je svet agencije za direktorja podprl Špitalarja. Konec prvega dejanja.
Drugo dejanje. Za mizo v obliki U sedijo zbrani trboveljski svetniki. Čeprav je morda na prvi pogled videti, da držijo v rokah usodo agencije, ni tako. Bitka je bila izgubljena, no, ali pa dobljena, kakor za koga, že davno prej, ko sta Špitalarja sklenila podpreti prvi Zagorjan in prvi Hrastničan. Edino, kar so v rokah držali Trbovci, je bila tako napravica za glasovanje. Z njo bi namesto v burki lahko zaigrali v drami: pritisnili enega od gumbov in šli domov. Toda ne. Županjina Lista za naše Trbovlje se odloči svetu obrazložiti glas za - Špitalarja.
Sledi zaplet. Obrazložitev se sprevrže v najbolj nečastno dejanje, kar si jih je Lista kdaj privoščila. Predstavljajte si šest ljudi (toliko jih šteje Lista), ki na vsa usta vpijejo »podprli ga bomo«, za hrbtom pa že dvigujejo vedro, polno gnojnice, ki ga v enem samem curku zlijejo po - uganili ste - tistem, ki mu obljubljajo podporo. Od nekod prismrdi, zapletu sledi vrh.
Glavno besedo dobi svetnica županjine Liste Irina. Ženska z Liste bere z lista. Podprli bomo Špitalarja, toda ... Groza je nepopisna. Po premolku ženska sklene, da bi moral agencijo voditi tako rekoč moški za milijon. Kar seveda Špitalar ni. Direktorji razvojnih agencij imajo pač opravka z nekajkrat po milijon evrov.
Razplet. Redakcija, ki hvali norosti, od svetnice Irine poskusi izvleči, zakaj je županji referenca milijon. Trikrat poskusi, trikrat naleti na - molk, ki se ga da le enkrat razložiti: da se eden z Liste pa le sramuje.
Konec burke. Kot se spodobi, se konča z aplavzom. Gabričevi se vedro gnojnice vrne štirikrat: nanjo jo zlijejo SD, Desus, SDS in SMC.
Aplavz se čez trbovsko vaško hišo razleže, ko Denis Tomše, SMC, županji pove, kaj je z obrazložitvijo v resnici hotela povedati svetu: da bi bila rada proti Špitalarju, a nima jajc, da to stori.
