Tiskane izdaje
Prejšnjo soboto zjutraj je v Trbovljah padla skala. Nekaj skal. Odvalile so se od - Macerla dol. Z vrha hriba na cesto pa direkt v Lafarge. Globoko spoštovanje smo čutili do več kot dvestotonskih gmot, ki so zasule cesto. Veličastne so se očitno zdele tudi tistim, ki so z njimi delali selfije. Najboljšega bi lahko naredil taksist Dani, ki so ga skale ujele v tako tesen objem, da so ga iz njega po skoraj treh urah izrezali gasilci, a mu najbrž to na misel ni padlo. Poslej bo 20. februar zanj dan, ko se je drugič rodil. Vse najboljše, Dani.
Eni so ob katastrofi rekli, da ima bog še vedno rad Trbovlje: gmota je na cesto padla v počitnicah in v soboto. Čez teden se tod na železniško postajo vozi nekaj tisoč ljudi. Strinjam se glede simpatij božanstva do Trbovcev: zdaj se morajo še tisti, ki nočejo, domov voziti skozi Zagorje. Brez nebeških simpatij do njih Ludvik Mrzel sicer ne bi spisal pravljic z naslovom Bog v Trbovljah. Pa jih je. Brez vere v pravljice tudi Dani in sopotnica najbrž ne bi preživela. Pa sta.
Potem smo Miša Ribičiča, geologa, ki nas je naučil razlikovati skalni podor od plazu in nam prinesel dobre novice, da zgoraj ni tako grozno, preimenovali v - Ribariča. Pa da se mu to ravno v Trbovljah zgodi, kjer imajo od nekdaj radi Ribičiče, Marinkote in Dolance. Najsi bo Stanete ali Borute Dolance. Tako močno jih ljubijo, da ti običajno pobegnejo od njih ... In raje od daleč, nekoč iz Beograda, zdaj iz Ljubljane, delajo zanje. Borut, slišim, bo poskrbel za podhod na trboveljski železniški postaji.
Naslednji problem je bil: zakaj? Zakaj je skala padla? Kdo je kriv? Običajno je tako: če pade drevo v Zagorju, in to celo na dva avta, je krivo drevo sámo oziroma Lafarge. Zaradi cementarniških plinov ni moglo razviti močnega koreninskega sistema, torej je normalno, da pade. Če v Trbovljah pade skala, pa je zato kriv - Macerl. Uroš. Itak. Ker ima deset minut hoje od skalnega podora kmetijo, ovce, svoj Eko krog in v vsakem vremenu - jasen pogled proti, no, se pravi, na Lafarge. Zdaj, ko se je znebil skale, ki je porazirala vse drevje v dolžini tristo metrov proti Lafargeu, bo imel pa še jasnejšega, so rekli. Ampak to je že črn humor ...
Ko smo pri humorju. Vlado Poredoš, prvi Orlek, je bil v sredo gost na Valu 202. Prosili so ga, naj pojasni, od kod mat k... in mat kurja. Prvo imajo Trbovci, drugo Zagorjani, vsi pa vedo še za eno verzijo, od kod znamenita mat k ... Od ata pijanca, pravijo. Vlado je rekel, da se prišleki v Zasavje hitro nalezejo obešenjaškega humorja. Tudi črnega se, bi dodala, če smem.
Tale bo za nekam vmes. Pride prvi borec za obnovljive vire Božo Dukič na obisk k prvemu možu državnega Elesa Sašu Mervarju, trboveljskemu Zagorjanu. Beseda da besedo in od elektrike iskra preskoči na plin in plinske lobije. Božo jezen pravi, da se državni uradniki lobistom prodajo za eno kavico, Sašo pa: "Kaj, mi je kaj smetane na ustnicah ostalo?" Ne skrbi, Sašo. Itak bo tudi zanjo Macerl kriv. Ker ne mara državnih uradnikov še iz časov, ko so pili kavico z Lafargevimi lobisti.
