Tiskane izdaje
V Zasavju je že zelo hudo: smeti na našo deponijo Unično vozijo iz Nove Gorice, oblast pa se hodi prometno strategijo učit med trte, v - gorce. Vsaj trboveljska je bila tam. Mar bi za dobrimi praksami raje čez mejo pogledala: tisto prek Gorice in ono prek gorc, k zahodnim in k severnim sosedom. Navsezadnje je vseeno, od koga kopira.
Od Italijanov iz Milana bi lahko trbovska oblast prevzela strategijo zmanjševanja prometa v mestnem središču. Milano je poleg tega, da ima hud promet, tudi modna metropola; poleg tega, da leži za hribi kot naši Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, ima tudi koncentracije PM 10 presežene stokrat na leto. Zagorjani so jih imeli lani samo 70-krat. V Milanu bi se trbovske občinske gospe lahko tudi lepo oblekle. Tja se je hodila, no, vozila, oblačit sama bivša notranja ministrica Katarina Kresal. Le da je Katarino v Milano vozil pravnik, gospod Senica, medtem ko trbovske gospe s službenim avtom naokrog vozi - pripravnik. Pa še to bivši. Armin.
Torej, Milano. Mimogrede: ste vedeli, da ima tudi Milano, kot Trbovlje, žensko na čelu občine? Res. In ta prva dama, gospa Moratti namreč, dela poskuse na Milančanih. Celo posrečene. Da bi zmanjšala PM 10, je poskusno uvedla zgoščevalno takso: tisti, ki hoče v center, bo za 12 ur parkiranja plačal pet evrov. Stvar deluje: PM 10 so padli skoraj za petino, število avtov za četrtino pa še nesreč je manj.
In česa bi se lahko trbovska oblast naučila od Avstrijcev? Namesto da zganja lažno »galamo«, koliko svinjarije je na rudniških površinah, naj se zapelje do soseske Aspern Seestadt na Dunaj, narejene za 20.000 ljudi ali 3000 več, kot jih štejejo Trbovlje. Na mestu nekdanjega letališča je zdaj jezerce, pa nobene na črno postavljene barake, še plastičnega stola ne vidiš nikjer. Vrtičkov pa, kolikor hočeš. In v vse smeri se lahko z javnim prevozom pelješ za en evro tudi avgusta, medtem ko je trbovska oblast trbovskega T'rezenčana, naš mini busek proti Tereziji, vrh hriba ležeči soseski, čez poletje ukinila. Oblast Aspernčanom nudi »car sharing«*, naša pa še buska noče »šerat«** z nami.
Tretji primer so ZDA. Kopirati od njih niti trbovski oblasti ne svetujemo. Je rekla ljudem demokratska predsedniška kandidatka Hillary, ko je zmagala v Iowi: »Še naprej bom počela, kar sem do zdaj: borila in zavzemala se bom za vas.« Potem smo pa v Le Mondu brali, kako to počne. Menda je tesno povezana z Zasavcem dobro znano cementarno. Z Lafargeem, ki so ga nedavno obtožili, da sponzorira Isis. Ne samo da je Lafarge donator Hillaryjine fundacije, ženska je bila v zgodnjih 90. letih celo direktorica pri njih. V njenem času se je Lafarge vpletel v skrivne orožarske posle med Cio in iraškim Sadamom in bil kaznovan zaradi sežiga nevarnih odpadkov. In ko je njen mož postal prvi mož ZDA, je Lafargeevi tovarni v Ohiu kazen za sežig znižal z 1,8 milijona na 600.000 dolarjev. Se tudi vam zdi, da je Hillaryjin princip skoraj kot Trumpov, le niansa je drugačna? Kadar ni ovalen, je štirioglat.
*souporaba avtov
**deliti
