Tiskane izdaje
Ker so vse rime na dva tisoč petnajst že obrabljene, so tudi na zasavskem podeželju napeli nove strune in zdaj jih počasi uglašujejo na dva tisoč šestnajst. A zgodbe starega leta se v novem vselej navzamejo žlahtne patine. Resda nekaj sijaja izgubijo, a pridobijo na čaru, zato ...
Naš Tocki je dobil svojo Rozi, na enem od evropskih portalov pa so za najbolj prijeten kraj v adventnem času 2015 razglasili Kolindino mesto. Časopisi so poročali, da je bil prvi mož slovenske prestolnice Zoran zaradi tega - Kolinde, ne Tockija - precej nejevoljen. Ampak!
Tudi prvemu možu res najlepšega kraja ne le v Sloveniji in Evropi, ampak tudi v svetu, se pravi zagorskemu Švaganu, ni bilo vseeno. Odleglo mu je šele, ko je prebral, da se je omenjeni portal v iskanju najlepšega omejil le na Evropo in da primat naj-, ampak res najlepšega mesta na vsej zemeljski krogli, ki ji mi iz Tockijevih krajev, ko dobi patino, rečemo kugla, nikoli sploh ogrožen ni bil. Za nepoučene: primat ima po izboru prvega Zagorjana za vse pretekle in vse bodoče advente in za vse portale seveda mesto vodometov in luči. Ki pa ni Ljubljana in ne Zagreb, saj Evropa mehurčkov in lajtšova v 2015. ni plačala ne Zoranu ne Kolindi; plačala jih je Zagorju.
Tudi najbogatejša darila ever* so v adventnem času beležili Zagorjani: dva (!) avta pod smreko. Švagan se skromno brani, da tega sicer niso načrtovali, a najboljšim pač kar dogaja. Tako kot na koncertu steklarske godbe Hrastnik. Prvič v dobi zemeljske kugle občanov ni nagovoril župan Miran Jerič. Glede Trbovcev pa toliko. Švagan tudi malo ni navdušen nad njimi. Njegove občinske službe so v prisluhih ujele, da hoče trbovska oblast, ki so jo avti pod zagorsko smrekco posebej vzradostili, za nov občinski praznik razglasiti 4. december: dan padle zagorske smreke, se pravi, avtov pod njo. V Trbovljah so imeli v 2015. namreč kar smolo z darili. Še na Rudniku, kjer so se vsako novo leto lepo obdarovali, jih niso dobili. Pa ne zaradi finančne stiske. Ni jih bilo preprosto zato, ker na Rudniku ni več - jelena. A naj knapi sami vlačijo težke sani?!
Ob vseh posvetnih rečeh v prazničnih dneh, saneh, jelenčkih v zasavski energetiki, kraguljčkih in snežinkah v očeh, skratka, ob vseh teh mrzlih rečeh se mi vselej prikaže podoba - sladoleda. A nisem edina, ki jo energetika spomni na hladne užitke. Sem slišala, da bivši direktor naše elektrarne Marko Agrež kljub dobri službi, ki jo je dobil na Elesu takoj, ko je šla elektrarna v franže, išče novih kariernih izzivov. Menda je poskušal, smola ti taka, celo na vrh Teša. Pa reče ob Markovem neuspehu njegov dober poznavalec, sicer bivši nadzornik Teta Borut Dolanc: »Ah, eni so pač prekrižani kot sladoled na busu ... no, na vlaku.« Je le drugi človek Slovenskih železnic. Dolanc, namreč.
Ampak. Nič, česar v 2015. ni bilo, ne gre obžalovati. Tu je 2016., čas novih priložnosti za vse zamujeno. Konec koncev obžalovanje, pravijo, ni drugega kot knjiga, ki je nisi nikoli prebral. Ali pa govor, ki ga nisi imel. Miran, bo pa letos, ne?
*sploh
