Tiskane izdaje
Letos bi moral narod brati Cortazarjeve Dobitnike. Zgodbo o čudovitem potovanju na prekooceanskem parniku s skrivnostnim ciljem in o potnikih, ki jih je določil žreb. Tako se skupaj znajdejo bitja z vseh vetrov, z vsemi svojimi preteklostmi, navadami, dobrimi lastnostmi in slabostmi. Eni imajo cilj, znižati čim več gladin v svojih vrčkih, drugi spoznavajo kruto usodo, ki je kriva, da najlepše ženske vedno potujejo z drugimi ladjami, tretjim je dano, da ostanejo, kar so - kronopiji, bitja, ki razumejo samoto sebi podobnih ...
Letos gremo Slovenci na volitve. Dvakrat. Kot bi šli na dve plovbi z blejsko pletno. Gugajoče, bruhajoče potovanje, z znano destinacijo. Kajti približno se ve, kaj nas čaka na cilju. In tudi, kdo nas čaka. Dobitniki, seveda! Dobitniki, ki jih bomo izbrali na predvolilnem potovanju. In ki nam bodo naslednja štiri leta krojili usodo, nakar jih bo večina odšla med - kronopije, bitja, ki se bodo morala soočiti s samoto sebi podobnih. Mi pa bomo že iskali nove bodoče dobitnike ...
Na državi se jih tare že cela množica. Vodi Marjan Šarec, a ljudstvo bolj kot politika, ki se piše po salonih v prestolnici, zanima teren: kdo vse bi s terena v državni zbor? Med Zasavci že krožijo imena. Slišim, da Marjan Šarec išče dostojne kandidate po Zagorju, znani trboveljski LDS-ovec pa da išče - njega. Pravzaprav link do kave z njim. Če bo zagorski kandidat morda prikimal Šarcu, trboveljskega »hotníka«, pravijo, čaka le - »zoc«. Svojo bazo v Trbovljah krepi Bojan Dobovšek iz Dobre države. Iztok Hribovšek, ki je lani hudo razočaran zapustil vrste prve trbovske gospodične Gabrič, je postal Dobovškov človek. Iztok bi moral brati Cortazarja že pred štirimi leti - preden se je odločil za županjino listo. Prihranjeno bi mu bilo veliko razočaranje nad oblastniško dvoličnostjo. Kako je že zapisal Cortazar? Ni, kakor v sanjah, je bolj kot skica ... Barve SD bo na pomlad v Trbovljah zastopala Sibila Ložina, prva dama prodajalnice pod Montekukulijem.
Bolj kot parlamentarne pa Zasavce razvnemajo jesenske - županske volitve. Kriza je v Trbovljah, a o njej drugič, saj zahteva celo kolumno, in v Hrastniku, saj kani župan Miran Jerič narediti križ čez politiko in na pokojnino menda počakati v TKI. Naslednika pa od nikoder. No, morda je napočil čas za Oljkinega Gregorja Pajiča ... A v Hrastniku nima najmanjše možnosti nihče, ki ni njihov. Posavec Pajič bo zanje vedno prišlek. V Zagorju bi, slišim, rad kandidiral SDS-ov Bojan Simončič. Razmere v zagorskem odboru naj bi prišel mirit sam Janez Janša.
Mimogrede: tudi v zagorski NSi je napeto. Zagorskega Tonina Primoža Štendlerja, ki je izjavil, da Janševi »niso normalni«, so ti označili za »psihopata« - in mu zamajali renome. Skozi NSi se v politiko vrača tudi Trboveljčan Leon Janeič, nekdaj Jelinčičev človek.Sicer pa je treba prvaka Janšo opozoriti, da so Zagorjani trd lešnik, no, oreh. In to večina. Svojčas je to spoznal Tone Rop, ko je hotel kot naslednik Janeza Drnovška zagorske LDS-ovce spraviti v red. Ko ga je zagorski Matjaž Švagan pozval k odstopu, je Tone, sicer partner Trboveljčanke Melite Župevc, zadevo vzel hudo (p)osebno. Z zagorskimi »odpadniki« se je srečal osebno v posebni sobi gostišča Kum. Vpitja je bilo do vrat in še skozi. A Ropu ni uspelo streti niti lupine. Škoda, so rekli Zagorjani. Če bi se drl vsaj približno podobno Drnovšku v Dečji vasi, ko je ta branil Strojanovo Elko, bi se vpisal med dobitnike in odšel nagrajen - z mehko sredico, ki jo skriva trdna lupina. Pa se žal ni ... Ti vragca!
