Zasavska Hvalnica Norosti: Lepota relativnosti

Četudi je telo za rešetkami, duh lahko potuje daleč prek njih.

Objavljeno
13. september 2013 19.32
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

So me vprašali, koga iz Trbovelj sem mislila v zadnji kolumni, ki meri svoj uspeh z dolžino jahte in je član Virantove DL. Zakaj? Ker se jih je kar nekaj našlo v njej, so rekli. Meni pa je šlo na smeh. Pred leti se je prav tako nekdo prepoznal v mojih vrsticah. Pa je vprašal drugega za nasvet: "Kaj praviš na to, da bi ji poslal demanti?" "Butelj, a hočeš, da te še drugi prepoznajo?!" Bi verjeli, da je zdaj tudi ta v DL?

Včeraj so me spet vprašali: ali sem morda v vestički, da bo Franc Bogovič Trbovcem prišel predstavit novo vodstvo SLS, koga prepoznala? Sem rekla, da Bogdana Baroviča. Da bo lažje štartal na poslansko funkcijo. Ali pa na župansko, kar je manj verjetno. Ne moreš se iz nacionalista preobraziti v kmeta, se je čudil glas na oni strani. Zdaj čakam demanti ...

... in trenutek, ko se bo poletni utrip počasi uglasil s frekvenco zlate jeseni. A s časom je pač tako, da je že od Einsteina dalje zgolj relativen. Od finančnega maga Davorina Sadarja pa sem izvedela, da je lahko relativen tudi kraj. Da ne omenjam kombinacije obeh dimenzij iz romana o ljubezni, kjer si je Ona želela, da bi sklenila najemno pogodbo v Njegovem naročju za daljši čas. Naročje in daljši čas - lepota relativnosti na kvadrat.

Kar pa se tiče že pokojnega Davorina. Sem ga nekoč vprašala, kako grozno se mora počutiti v zaporniški celici človek, ki tako ljubi svobodo kot on. Bilo je ravno vmes, ko je eno kazen odsedel in mu je grozila druga. Zamahnil je z roko: "Davno že bi me uničilo, to je res, če ne bi moj duh tačas, ko je telo za rešetkami, nenehno potoval daleč prek njih." Davorin je nazadnje pripotoval do Turja nad Hrastnikom. Tam so našli - telo ...

Tudi trboveljski župan Treven bi po moje moral v svet - s telesom in tudi z dušo pogledat dobre okoljske prakse, preden ljudem vsili "izvirne" ukrepe za zmanjšanje delcev PM v zraku. Pozimi, na primer, ni "šudral" cest, v poletnem času bi najraje videl, da bi se vsi vozili s kolesi, pa niti metra kolesarske steze nima, za vse čase leta pa bi na Ulico 1. junija, tisto, ki jo ravno obnavlja, vpeljal plačilo parkirnine.

Naš župan bi se lahko o tem, kako učinkovito nad PM, podučil na Nizozemskem. Sem brala, da so raziskovalci v mestu Hengelo pločnik poskusno obložili s cementom. Katalitičnim. Ki je nekaj posebnega. Čisto drugačen kot Lafargev iz Trbovljeloja. Tisti iz Hengeloja ozračje - čisti. Nekakšen higienik, ki je ob lepem dnevu za 45 odstotkov zmanjšal onesnaženost zraka z dušikovim oksidom, drugače pa za petino. A se bojim, da se je župan Vili že odločil: namesto katalitičnega bo po Prvojunijski potegnil kataklizmični cement ... Ker bo res katastrofa, če bodo morali ljudje še plačati, da bodo parkirali na njem. Ker denar, enako kot jahte, ni relativen.

Ampak takrat bo tako že Bogdan, no, ali pa kdo drug, župan. Novi cement bodo lahko razvili kar v Lafargeu, ko začne veljati hudičeva, joj, Bogovičeva uredba, ki jo je dal na kožo 27 slovenskim onesnaževalcem napisati lani, ko je bil še minister. A se kombinacija Barovič-Bogovič-Lafarge še komu zdi čista kataklizma za Trbovlje? Nadaljevanje Vilijeve?