Tiskane izdaje
Že nekaj dni mislim na - Franca. Kanglerja, ki sicer nikoli ni bil trboveljski župan, ampak mariborski, a je znal deliti občinska stanovanja ob Dravi tako, da bi zaradi svojih sposobnosti komot sedel v zaporu, pardon, na naši občini in delil občinska stanovanja ob Trbovščici. Ampak! Trbovci za to ne potrebujejo Franca. Sami premorejo vodstvo, ki to zmore. Se pravi deliti občinska stanovanja po četrtem odstavku 14. člena pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem. O njem kasneje, prej pa še o Francu.
Franc je kasiral sedem mesecev zapora, ker je nepravilno delil občinska neprofitna stanovanja. Enega velikega v Stražunskem gozdu je kot »pomembni osebi« dodelil jasnovidki Karin. Tudi trboveljska županja Jasna Gabrič je stanovanje dodelila pomembni osebi. Ne sicer jasnovidcu, temveč občinskemu pripravniku na oddelku za premoženjske zadeve. Da je pomemben, gre sklepati po tem, da mu je županja zaupala tudi skrbništvo nad proračunskimi postavkami, vrednimi kar 370.000 evrov.
Biti pripravnik na trbovski občini je vredno več kot vse, kar je Francu v imenu zrenja v prihodnost delala Karin: gledala v karte, zoc, brala z dlani, napovedovala iz oči, prerokovala iz kugle ... in - ne videla. Tačas pa mu je prihodnost pletla rešetke. Kugla, karte, dlani in oči niso hotele spregovoriti, je pa zato svoje reklo sodišče: Kanglerju je zaradi nepravilnosti pri dodelitvi občinskega stanovanja dosodilo sedem mesecev zapora, Karin pa pet mesecev pogojno in 5000 evrov kazni. Franc je nato šel v arest, Karin pa v novo hišo ob Zbiljskem jezeru.
Trboveljska županja je tudi dala stanovanje pomembni osebi. Pripravnik je dobil stanovanje v Šuštarjevi koloniji. Čeprav je prosil za stanovanje za enega, je dobil 36,7 kvadrata, ki po pravilniku pripadajo dvema osebama. S tem, ko je zaprosil za sobico za enega, je pristal na 25. mestu med 95 prosilci.
Na občini so rekli, da nihče od 24 pred njim ni maral sobice za enega. Zato je pripravnik takoj skočil na prvo mesto. Sploh pa je pred njim na Šuštarjevi tudi živela samo ena oseba, so še rekli občinarji. Nakar v zgodbo vstopi famozni četrti odstavek 14. člena pravilnika, ki pravi, da lahko prosilcu ponudijo tudi večje stanovanje. S tem je tako: na startu prosiš za sobico za enega in prehitiš vse pred seboj, da ti na cilju ponudijo stanovanje, ki po pravilniku pripada dvema. Seveda ga vzameš. Kdo ne bi?
Če trbovski občinarji stanovanj ne delijo niti po številu oseb niti po kvadraturi, kot ju določa pravilnik, kako jih potem? Po tem, koliko oseb je prej živelo v njih? Ali pa moraš biti sam in živeti pri starših. Če je tako, naj ta hip pripravijo par tisoč ključev za vse mlade, ki bi si tudi želeli sobico za dva.
Saj vidite, kaj se je zgodilo Francu, ko je preferiral samo eno pomembno osebo. So mu zarožljali čisto drugačni ključi, namesto kugle za jasnovidnost pa ga je zadela kugla okrog noge. Jasnovidni smo bili očitno samo kronisti dogajanja. Napovedali smo, da bodo občinarji zaradi stanovanja za pripravnika nazadnje pristali pod lupo nadzornikov. In so res.
