Tiskane izdaje
Glede na to, na kakšen okoljski zakon so prisegli poslanci, bo treba v Zasavju začeti saditi drevesa tudi na običajne dneve, ne le na dneve Zemlje. Drugače bo tod - britof. Če pa britof že mora biti, naj bo vsaj - zelen. Zgodbica je malce morbidna, a vseeno ... V razmislek najbolj podjetnim med Zasavci, da nas onesnaževalci in ostali ljubitelji sežigalnic ne prehitijo: ste že slišali za Capsulo Mundi, kapsulo sveta?
Kot podjetniško idejo sta jo razvila Italijana, ki pred očmi nista imela ravno ekologije, ampak bolj pogrebno dejavnost. Kljub temu posredi ni sežig. Kje je torej kapsula? Povezana je s - truplom. Truplo pokojnika dajo v kapsulo, jo zakopljejo pod drevesce, ki hrano zase črpa iz - trupla, no, kapsule, ker je tam pač polno hranil, in raste. Več kapsul, več dreves, več zelenih pokopališč za zeleno Zasavje. Bistvo projekta je prosta izbira drevesca, ki na tem zelenem britofu predstavlja pokojnikovo utelešenje. Odločni moški bi počival pod mogočnim hrastom, recimo, ljubeča mama pod nežno češnjo, strastni kadilec pod trav'co, politike bi polegali pod božična drevesca, političarke pod palme, na katerih bi bile opice prepovedane, ljubitelje sežigalnic pa pod kupe biomase, ki jih je v Zasavju, natančneje v naši TET, vse več. Podpornikov, mislim.
Ko smo že pri zasavski energetiki. Cvet regijske politike in energetike se je srečal v Zagorju. Sestanek, po katerem ni bilo nič bolj jasno, ali bo našo energetiko v bodoče predstavljala kapsula, pardon, peč ali mlinček na vodo, je omembe vreden iz drugih razlogov. Prvič: zaradi poslanke SMC Irene Košnik Grošelj, bivše direktorice trboveljskega Centra za socialno delo, ki je z njega - s sestanka, hudobe! - odšla urno, kot orkan odpihne nežno brezo.
Piš, ki je zavel ob njenem odhodu, je vrgel senco na besede prvega moža državnega zbora Milana Brgleza, ki je javnosti in ministrici za delo Anji iz SD očital, da so izsledki spornega poslovanja CSD v javnost prišli ravno po poslankini zahtevni operaciji, ko se sama težko brani. Kar nekaj slabe vesti je bilo v zraku tedaj. Hvala bogu smo se v Zagorju na lastne oči prepričali, da je operacja na poslankinih, khmm, kolkih uspela. Da le ni bilo hujšega.
In drugič: Zasavci končno vemo, kdo je naš stric iz ozadja. Včasih sta bila Marinko pa Šentjurčeva Lidija, potem Dolančev Stane, potem dolgo nič, in nato Drnovškov Jano. Zdaj pa imamo v Ljubljani strica Sašota! Za vse prej smo vedeli. Za Saša Mervarja, prvega moža Elesa, nam je moral pa Blaž Košorok povedati!
Jaz pa sem še slišala, da Saša mnogi že vidijo na vrhu HSE. Zdaj, ko našemu gore deblu Marku Agrežu, ki ga je mladostni plavalni prijatelj Sašo takoj po likvidaciji TET vzel na Eles, ni uspelo priti med nadzornike HSE, da bi Sašu pomagal navzgor, ima Sašo res več šans, da prevzame HSE. V prvem energetskem stebru bi bil lahko mogočen mamutovec. Ne pa tako kot na tej bukvi, eeh, Elesu, kjer ima pod seboj 1700 ljudi, plačo pa kot pomočnik tehničnega direktorja v TEŠ. Stric Sašo na vrhu HSE že ne bo - tako kot stric Blaž - iz naše TET dovolil narediti sežigalnico ...
