Tiskane izdaje
Ko se moje mesto koplje v zadnjih poletnih žarkih, obujam spomine na poletje. V vroči senci mediteranskega borovca sem ležala in brala. Kaj brala! Daleč od doma sem požirala časopisne vrstice o - domu. Sredi Balkana sem sledila rdečim črkam: Bi radi videli slovensko Grčijo? "Paaa, saj ne vem, če bi jo res, levi skrajneži me begajo enako kot desni," me je prešinilo. Nato preberem odgovor. Prav tako rdeč, a meni se je zdel krvav: Dobrodošli v Trbovljah! Nakar še podnaslov: V vrtincu propadanja, brezperspektivnosti, nemoči, revščine in obupa. Točno v tistih dneh je tudi prava Grčija z "lev(ak)i" iz Sirize na čelu propadala, z nemočjo in obupom polnila svetovne časopise. Cipras v Bruselj, so pisali, Varufakis v zgodovino. Tisti hip si pač nisem želela videti slovenske Grčije.
Te dni jo spet gledam od blizu. Socialno malarijo množic in politično inkontinenco občinske oblasti. Ali po domače: narod je na dnu, oblásti pa pušča. Uhaja ji. Iz rok in še kako drugače. Sesuva se Strojna, knapi so doma, Lafarge odpušča, Elektrarno so konzervirali, mladi bežijo iz regije in iz države, nekateri tudi pred policisti. Trbovska oblast na lokalne težave v glavnem ne reagira. Problemi niso ravno njen domet. Ko pa se dogaja toliko drugega! Imeli smo streetball turnir, pa letni kino, zdaj sledi rekreativna liga, pa Branetov pohod in še mažoretke. Ne vem sicer, kaj vse od naštetega bo obiskala prva trbovska gospodična Jasna Gabrič. Upajmo le, da se, kjerkoli že bo, ne bo pojavila, ko tam ne bo nikogar. To za osebno promocijo ni najboljše. Ko se je šla, recimo, prva dama Hrvaške Kolinda v Jasenovac solo poklonit žrtvam, je naslednji dan v časopisu prebrala, da je šla tja v večji tajnosti, kakor Krleža v partizane ... Toliko o borkah.
V Trbovljah o problemih molči tudi narod. Najbrž je spoznal, da nima več smisla spraševati, zakaj na primer je BDP na Zasavca 40 odstotkov nižji od slovenskega povprečja, zakaj je v Trbovljah že vsak peti brez dela in zakaj mora Rdeči križ pomagati že 15 odstotkom Trboveljčanov. Kot je za zgoraj omenjeni časnik dejala sekretarka trboveljskega Rdečega križa Helena Kastelic, so se "slovenski Grki" odvadili razmišljati. Predvidevam, da je mislila na prehodu iz socializma v kapitalizem. Mimogrede: a kdo ve, kakšna je razlika med sistemoma? Kapitalizem je izkoriščanje človeka po človeku, socializem pa ravno obratno, sem prebrala.
In zdaj ugibam, da je najbrž to s sistemoma krivo, da trbovski narod ne vidi, da njegova oblast po skoraj letu dni nima kaj pokazati. Najbrž je županja v pomanjkanju rezultatov in v silni želji, da bi kakšnega imela, javnosti pred tedni sporočila, da je občini skupaj z zavodom za šport uspelo dobiti denar za ulično vadbo na Rudarju. A se je izkazalo, da se je za denar pobrigal zavod sam. Ker si je to upal povedati na glas, je zdaj menda v nemilosti. Če je zavod občinski, so občinski tudi njegovi uspehi, če tolče neuspehe, pa naj si jih pripiše sam. Kaj pa hodi sam na razpise?! Tako je zdaj pri nas, "Grkih".
