Zasavska Hvalnica Norosti: Ne joči, ljuba mama!

Čistilke so bile edine ženske z metlo na občini in z nasmehom na ustih.

Objavljeno
26. marec 2015 14.02
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Jaz, občanka Trbovelj, hči svoje mame Občine, protestiram! Ne dovolim, da kdo izrablja mojo mater za svoje namene, podpiše pa - njo, mojo mami! In to na materinski dan. Če se hočejo braniti pred napadi in zagovarjati pred obtožbami, naj se kar. A naj podpišejo sebe. Moja mama ima že tako dovolj problemov. Naj zdaj še tuje prevzame, ali kaj?!

Govorim o tem, o čemer že Facebook čivka in poroča naša radijska postaja Kum 24, da kopircev, ki te dni delajo noč in dan, ne omenjam. Vsi bi brali zadnjo hudo anonimko. Županjo Jasno Gabrič, bolonjsko magistro politologije, so prijavili protikorupcijski komisiji, policiji, medijem in inšpekciji. Korupcija, klientelizem, mobing, šikaniranje, pa to. Prijavitelj se ni podpisal, ampak k sreči tudi moje mame Občine ni podpisal, kot je to storila županja v odgovoru prijavitelju. Po njej sodeč si je pacek vse izmislil.

Županja je vse ovrgla in popisala vse, tudi najbolj umazane podrobnosti, kakor na primer tisto, zakaj je maminega, eeh, občinskega šoferja namesto za volan poslala plet. Ni mi prav, da blatijo mojo mamo, ker je županja s stolčka snela bivšo direktorico mamine uprave Moniko Kališek in jo premestila. Meni je čisto v redu ženska. Moni, mislim.

V redu je tudi moja mama, ki vrtnarja, se pravi šoferja Milana, nikoli ne bi nagnala plet samo zato, da mu zapolni osemurni delovnik, kakor je to storila županja. Protestiram tudi proti temu, da bi moja mama nosila stroške županjinih pravnih svetovalcev. Par sto evrov v Koper za Dolores, par sto za drugega odvetnika v Domžale, pa se nabere tisočak in pol. Pri tem pa moje mame nihče niti ne vpraša, ali je za. Podpišejo pa jo in nazadnje bom morala še jaz, njena hči in občanka, plačevati vse te drage svetovalce. Jaz bi jih, recimo, raje vprašala, mama pa bi plačala, za nasvet, kako ustaviti to drvenje v propad.

Jasna Gabrič je tudi sklenila ukiniti delovni mesti, na katerem sta po njenih podatkih en bolonjski magister logistike in en rudarski tehnik. Ona, no, moja mama, pa potrebuje strokovno usposobljene ljudi! Moja mama tudi ne bi nikdar šikanirala in mobingirala vseh počez. Morda tu pa tam kakšnega. Nikoli pa čistilk. To so bile edine ženske z metlo, ki so se mi prijazno nasmehnile vsakič, ko smo se srečale pri mami. Zdaj pa bo županja najela čistilni servis samo zato, ker je cenejši.

Kaj pa nasmeh? Nič ne stane in moji mami je najdražji od vsega. Mama je tudi zelo žalostna, ker je županja Gabrič napisala, da je zanjo več kot koristen vsak obisk v Bruslju. Mislim županjin obisk. Mar je moji mami za Bruselj, če ima svoje otroke tu! Kot lastno hčer ima mama rada tudi Ireno Kreča, svojo revizorko in v.d. direktorice svoje uprave, ker se je pri županji potegnila za bivšega šoferja in bivšo tajnico Mišo. Ker se to ne ujema z županjinimi pogledi, ta pričakuje, da Irena v.d.-jevstvo vrne.

Moja mama je čisto preč. Boji se, da jutri isto doleti sina Milana Žnidaršiča, direktorja Komunale. Ali bo enako s..., pardon, gledal po svetu kot županja ali bo pa šel. Obriši, no, solze, ljuba mama!