Tiskane izdaje
Ste že slišali tistega? Kako Trbovci vedo, da je konec leta? Ko njihova županja kazensko ovadi enega od njih ...
Šalo na stran. V resnici je nastopilo novo leto. Opičje 2016. je že z obema nogama na smetišču zgodovine, samo nekaj jih še nemočno mlati z repi in se po opičje praska, kjer jih najhuje srbi. A njihovo leto je mimo. Prihaja ognjeviti petelin. Slišim, da nekaterim že rastejo grebeni. Kar ni nujno slabo. Žalosti nas lahko le to, da je, še preden je začelo frčati perje, v deželo prišla - 'tičja gripa. Ki bo najbrž nekoliko razredčila tudi petelinje vrste.
Slišim, da se še zlasti v Hrastniku napoveduje naporna era. Župan Miran Jerič je trdno odločen, da izpreže, ko se mu v 2018. izteče mandat. Naslednika pa od nikoder. Eni bi se menda brez težav povzpeli na tron, pa nočejo v prve vrste, drugi bi takoj poprijeli, pa nimajo ravno kilometrine ... A bodi dovolj politike.
Poklicala me je mlajša gospa, katere mnenje mi veliko pomeni, in rekla, zakaj ne bi prve kolumne letos namenila svinjanju po socialnih omrežjih. Tam se ljudje resnično smešijo, je rekla. In razkrivajo svoj značaj do obisti. Tam ugotoviš, kaj jih boli, kaj jezi, od česa norijo in od česa bežijo. Tam pokažejo, kdo v resnici so. Tam človek resnično spozna človeka oziroma spozna, da ga sploh ne pozna. Tam se da iz enega samega stavka lažje izluščiti, kakšni so v resnici gospodje, ki se na ulici petelinijo s kravatami in klobuki. Sama fasada! En sam stavek na omrežju o njih pove več, kot so sami o sebi povedali v več letih. Pod klobuki skrivajo bolne misli, s kravatami bi najraje zavili vrat - migrantom, črncem, gejem, brezposelnim, revežem, južnjakom ... in vsem butljem in kretenom, ki se nenehno lepijo nanje. Skratka: po eni sami misli na socialnem omrežju zlahka ločiš malo opico od petelina. Ko človek dobi uvid v najtemnejše vijuge malih možganov ljudi, ki jih je imel za prijatelje, jih z največjo lahkoto izbriše tudi iz telefonskega imenika. »In jih tako prekategorizira v bivše prijatelje, o katerih mu je jasno, da tudi to niso nikoli bili. Koliko lažje se potem diha,« sem še izvedela.
Saj res, čemu sploh služijo socialna omrežja? In komu? V glavnem so čudovita priložnost, da iz udobja domačega fotelja ljudje, ki jih običajno nihče ne vpraša za mnenje, to zaupajo tisočim, ki enako kot oni zdravijo lastne frustracije s svinjanjem tretjih. V krogu istomislečih je lažje širiti sovraštvo in usvajati filozofijo nacizma: Svinjajte. Širite laži. Večja ko je laž, raje ji ljudje verjamejo. Ker sta širjenje in konzumiranje laži po socialnih omrežjih zastonj, jih eni bljuvajo, drugi pa goltajo do onemoglosti in niti po naključju jim ne pade na pamet, da svinjanje potrebuje dokaze. Laži brez dokaza lahko cvetijo le v dobi postfaktičnih ovc. Ki jih ne učijo več, naj ne blejajo z drugimi, saj so - edinstvene. Ker tudi to niso več.
