Tiskane izdaje
V najlepši občini v regiji, deželici, Evropi in v svetu so nekoč volili ljudske poslance. Zmagal je Carjan, ki se je tako imenoval po možu, ki mu je pripadal - cerarju, pardon carju. Imel je to srečo, da je še kot navaden podeželan stopil v strateško sorodstvo z velpomembnim šefom več firm, med njimi tudi firme, v katero se je stekal denar od položnic, eeh, podložnic in podložnikov. Odlika sorodnika je bila, da je pogled na svet menjal kot volk dlako. Ker je spoštoval načelnost, je čud obdržal isto: vselej se je klanjal le zmagovalcem, ki se jih je v dvajsetih letih izmenjalo kar nekaj; od Eldeesa, Zaresa, Deela do cerarja, no, carja.
V vakuumu, ko v vsem cerarstvu ni bilo človeka, ki bi mu car zaupal sekretanje, pardon, sekretarjenje po energetski politiki, je velmož carju zastonj napisal osnutek te politike z naslovom Kako rešiti trnuljčico Energetiko. Pomagala sta mu mlinar iz Jurkloštra in strokovnjak iz sekretorja za prodajo energije. Pot k carju pa jim je utrl izvoljeni predstavnik ljudstva iz carjeve stranke. Še dandanes skupaj matrajo, eeh, motrijo trnuljčico, ki biva v stolpu na dveh stebrih, in prepričujejo carja, da jo stlači v takega z enim stebrom. Dobro namreč vedo, da je pot do trnuljčice po eni lojtri dvakrat krajša kakor po dveh.
V sosednji občini, ki je mejila na najlepšo, pa so prisegali na drugačen rek: da dva lažje plezata kot eden. Pa ne zato, ker bi si dala "ravbarsko". To naj bi bil bolj živalski vzpon: na vrh lojtre se je po ljudskem izročilu najprej zavihtel jelen in tistega gori spodrinil - doli. Na pomoč, ki jo je sicer zaračunal, je priskočil še forenzični frend, nakar sta do konca svojih dni branila osvojeni vrh. Car pa nič. Še z bičkom ju ni po prstih.
Pa bodi dovolj fikcije. Vrnimo se v kruto zasavsko realnost, ki jo obvladujejo strateški sorodniki, forenzični prijatelji, brezvestni lastniki in - ovce, ki najraje poslušajo tistega, ki veliko govori, pa malo pove.
Za osrednji resničnostni šov je poskrbel prvi Zagorjan Matjaž Švagan, ki je pustni karneval po zadnjih informacijah iz redakcije Hvalnic zasavskih norosti preživel kot Matias z 22 odtenki keša v Švici, kar so pravilno, slišim, razumeli le na khmm, trboveljskem mestnem dvoru. Torej ta Matjaž je za praznik kulture podelil štiri plakete. Eno je prišla prevzet tudi Nana Forte, hči pokojnega predsednika države Janeza Drnovška. Dobitnica občino zaradi bronaste očetove podobe v mestnem parku sicer toži. Zagorjani zdaj že ves teden čakajo, da jih župan razveseli z novico, da je vsaj Nana odstopila od pregona ...
