Tiskane izdaje
Ostrasti, vraževerju, magiji, čarobnosti in celo, khmm, o kurbah, ampak žalostnih, je pisal veliki mag Gabo Marquez, Nobelovec, književnik, komunist, ateist, ki je verjel v čudeže, in novinar, ki je umrl prejšnji teden. V Mehiki živeči Kolumbijec je bil dober prijatelj prvega Kubanca Castra. Zato mu, normalno, za časa življenja pod kolumbijskim soncem ni bilo mesta. Ko je v 80. letih Marquez dobil Nobelovo nagrado, je denar deponiral za več let. Ko je čedno vsotico dvignil, si je z njo kupil - ne, niti jahte niti vile - ampak Cambio, časopis, prek katerega je, ker drugače ni šlo, na bolje spreminjal domovino, ki mu je zaprla vrata. On pa njej, njeni mafiji in narkokartelom. Le ljudstva, ljudi, Kolumbijcev, teh mu je bilo vedno žal.
Toliko tega se je nabralo o Marquezu, kar se dogaja tudi mojim Zasavcem, da ni za povedati. Tudi Zasavci bodo zdaj zdaj dobili svoj Cambio, časopis, ki ga bo ustvarjala ekipa okrog staroste zasavskega novinarstva Mareta. Planinca, dopisnika nacionalke iz Zasavja, ki je starosta postal, ko so odšli Pavle Burkeljc, Milan Vidic in Svato Krasnik. Mare je vsebinske smernice zasavskega Cambia napovedal minuli četrtek - s prispodobo. Na svečani akademiji v zagorskem kulturnem centru se je idejni oče Zasavskega tednika ob prihodu na oder spotaknil. S tem je politiki poslal sporočilo: tudi njegov Tednik se bo spotikal - ob vse, kar bo v zasavskem zakotju smrdelo po nečednostih. Naj mu pri tem nikar ne bo žal ljudstva. Nekoč mu bo hvaležno.
Glede žensk iz uvoda pa toliko. Tudi v naših Trbovljah so »kurbe« kot »matkurbe« pogoste, zlasti zadnje čase, ko se oblikuje iniciativa, ki je v petek pripravila shod z motom Mat kurba, drugač' je treba. Najprej mi ni bilo jasno, kako bodo delali drugač', ko pa preklinjajo po starem, glih' kot že stoletja prej njihovi dedje. A en sam nastop in nekaj prepoten(tn)ih osebkov med občinstvom so me prepričali, da je mogoče. Tadeja Bučar je v maniri mota shoda rekla, da je treba skinit' sistem, ker razdružuje ljudi in podpira lopove. Jaz sem do takrat mislila, da je razdruževanje enako kot združevanje v domeni živih bitij. Glede lopovov - oho, se v celoti strinjam s Tadejo. Kajti tu, čisto blizu nje, živijo primerki, ki so goljufali in kradli, ki bi še kačo, če bi jim jo prinesel, opetnajstili za luske, pa jim sistem ne pride do živega. A ne, Mat kurba, drugač' bo treba?
Tačas, ko mladina razmišlja, da bo treba drugač', na trboveljski občini že delajo drugač'. Na okrogli mizi o invalidih se je moderatorki Joži Ložak prvi primerilo, da je podžupanjo Jasno že drugič povišala v županjo. Orgazmično. Kot bi jo izstrelila med zvezde in ne vedela, da enkrat okusiti zvezde, pomeni, da je vse drugo revš'na. A morda gospa ve kaj, kar niti župan Vili Treven ne ve. Da ni več, kar misli, da je. Glavni, namreč. Ko je hotela Ložakova popraviti lapsus lingue, se je zapletla ko Hedi Lamar. Je rekla, da je podžupanja itak tako pridna, da če še ni županja, pa še bo. Ja, tudi Hedi Lamar je bila prva ženska, ki je na platnu »odglumila« orgazem.
