Tiskane izdaje
Časi so taki, da je treba stopiti ljudem v bran. Da naših rojakov na sramotilne zidove ne bodo pribijali brez kritične distance. In to večinoma - neznanci, za katere bi se najbrž, če bi jih šli iskat, izkazalo, da živijo za mišjo dlako stran.
Nekdanjega vodjo trboveljskega občinskega oddelka širokega diapazona - za okolje, prostor, gospodarske javne službe in premoženjske zadeve - Dušana Straška so 2. septembra dobesedno pribili na zid. Njegovo ime se je pojavilo v grafitu pr' Sušnik, kot se reče »becirku«, kamor zadnji dve leti Trbovci najraje pišejo grafite. Plačancem oziroma naročniku, morda naročnici, svinjanja zidov in ljudi je treba dati priznanje: ko svinjajo, svinjajo tako, da je škode čim manj. Če odmislimo tisto, ki jo naredijo - posvinjanim. Grafit, iz katerega so Trbovci izvedeli, da je iz občinske uprave odpuščeni Strašek dobil šiht na rudniški hčeri Spektru in da ga je tja zaposlil direktor RTH Jani Žlak, je sovpadel z anonimko in z dogodkom na - sodniji.
A pojdimo po vrsti. Ko je prva trbovska gospodična Jasna Gabrič zasedla župansko mesto, je med prvimi odpustila oddelčnega šefa Dušana. Državljan se je pritožil, bil na prvi stopnji spoznan za krivega in se spet pritožil, češ da so na občini zlorabili pravilnik in ga spremenili le z namenom, da so mu lahko odpovedali pogodbo. Takoj ko je prva gospodična poleg Dušana odpustila še enega uslužbenca, je sistemizirala tri nova mesta. Nakar so Dušanu 18. avgusta, na drugi stopnji, dali prav. Z drugimi besedami: prva gospodična ga mora vzeti nazaj, mu izplačati vse plače, skratka, mora ga potolažiti za storjeno mu krivico. Ali bo kaj iz tega, nam ni znano, saj so na občini 29. avgusta zapisali, da odločitve na drugi stopnji še ne poznajo. Nakar so Dušana v noči s 1. na 2. september pr' Sušnik pribili na zid ...
Glede direktorja RTH Žlaka so grafitarji zgrešili: pravno-formalno Dušanu ni mogel dati službe na Spektru, ker ima ta svojega direktorja. Sicer pa slišim, da nadzorniki nad zapiranjem RTH obžalujejo, da Žlaka za prvega knapa niso vzeli vsaj pol leta prej. Če pravilno sklepamo, to pomeni, da bi se Trbovci po novi povezavi čez Kipe v Hrastnik ne vozili šele od prejšnjega tedna. In če sklepamo dalje: bojimo se, da se v pol leta izkaže, da bi morali menjati tudi prvo gospodično, da bi cesta čez Kipe dobila še pločnik. Trenutno zanj menda ne najde drobiža.
Tretji, ki se mu godi krivica, je trbovski rojak Arman Koritnik, šef Teša. Tudi on pometa po Tešu kot trbovska županja po občini in tudi njega Šaleki na veliko tožijo. A razlika je očitna: Arman to počne v imenu in za račun višje sile, HSE, trbovska županja pa na škodo ljudi. Preveč vprašujete tisti, ki vprašujete, ali kdo od njiju verjame v to, kar dela. Ker! Vedeti, da se pometa, eeh, dela za denar, je greh.
Četrtega rojaka, prvega moža zdravstvene blagajne Sama Fakina, je po nemarnem omenjal koroški kolega Lavre. Je rekel, da živi v oblakih. Kako se moti! Gospod Fakin živi v Trbovljah. Za mišjo dlako stran ...
***
Prikaz nasprotnih dejstev
»V »Zasavska hvalnica norosti: Za mišjo dlako stran« je avtorica Polona Malovrh zapisala neresnična dejstva, da bi naj županja Občine Trbovlje morala nazaj v službo vzeti bivšega sodelavca Dušana in mu plačati odškodnino, plače. To ne drži, saj je sodišče dosodilo, da se ponovno opravi preverba dokazov na prvi stopnji. Sodbo smo prejeli šele 5. septembra, zato nam seveda njena vsebina 29. avgusta ni mogla biti poznana.«
Urška Poznič Goršek,
Občina Trbovlje, direktorica občinske uprave
***
Odgovor na prikaz nasprotnih dejstev
Direktorica trboveljske občinske uprave in pravnica Urška Poznič Goršek mi v odzivu na zgornji prispevek očita, da sem neresnično navedla, da mora županja občine Trbovlje v službo ponovno vzeti odpuščenega občinskega uradnika in mu izplačati zapadle plače. Pri tem pa zamolči, da je sodišče na drugi stopnji pritrdilo tožniku, ki je v tožbi zoper občino na prvi stopnji zahteval, da ga pozovejo nazaj v delovno razmerje in mu vrnejo tudi vse zapadle neto plače. Ali bo na koncu kaj iz tega, v času nastajanja kolumne ni bilo jasno (to sem tudi zapisala) iz dveh razlogov: ker občina takrat še ni poznala odločitve drugostopenjskega sodišča in ker bo na koncu o tem odločil prvostopenjski organ.
Polona Malovrh, Delo
