Zdaj pa še Trumpova vojna

Nato je le simbolično stopil v vojno proti IS, pravijo Evropejci. A problem je prav ta simbolika!

Objavljeno
26. maj 2017 22.45
TOPSHOT-BELGIUM-US-EU-NATO-DEFENCE-POLITICS-DIPLOMACY-MEETING
Damijan Slabe
Damijan Slabe
»Mnoge evropske članice Nata dolgujejo ogromno denarja ameriškim davkoplačevalcem,« je Donald Trump robato, kot si ni drznil še noben ameriški predsednik, sredi Bruslja ozmerjal Evropejce. In ni bilo junaka, ki bi predrznemu novemu šefu Bele hiše (in Nata) povedal, da ZDA največji del svojega res gigantskega vojaškega proračuna ne porabijo za obrambo Evrope (zanjo gre le nekaj odstotkov, za kar pa dobijo oporišča, vpliv in še marsikaj), ampak za svoje letalonosilke v Južnokitajskem morju, za vse druge avanture v Aziji in po svetu, ne nazadnje pa tudi za svoje interesne vojne na Bližnjem vzhodu, ki z Evropo (razen da plačuje posledice) pogosto nimajo veliko skupnega.

Ustregli so torej izsiljevalcu, ki ne zahteva le več denarja, ampak hoče še včeraj zanj »obsoletni« Nato, če naj ta sploh še obstane, narediti vsaj zase »Voditelji evropskih članic Nata so namesto tega pohlevno in da bi umirili jeznega predsednika na hitro privolili v to, da bo Nato kot celota tudi vojaško postal del napovedane Trumpove vojne koalicije proti Islamski državi. znova koristnega«.

Nihče, razen nemškega socialdemokratskega zunanjega ministra Sigmarja Gabriela, si pri tem ni drznil oporekati, da je Nato demokratično in »obrambno zavezništvo, ki ne napoveduje vojne nikomur«, in prav nihče se ni hotel spomniti, kakšno katastrofo je z izmišljeno vojno proti islamskemu terorizmu povzročil Trumpov republikanski predhodnik George Bush mlajši, čigar iraški eksperiment (pri katerem sta se mu v Natu takrat uprli tako Schröderjeva Nemčija kot Chiracova Francija) plačujemo še danes.

Saj gre samo za simboliko, so po svoji odločitvi pojasnjevali evropski politiki. »Nato je tako ali tako že del koalicije proti IS« (drži, ampak ne vojaško!) in »nekatere članice že zdaj sodelujejo v napadih« (res je, a ne vse!), kar naj bi pomenilo, da se itak ne bo nič spremenilo. Celo prav naj bi bilo, če simbolično pokažemo, da smo proti grozodejstvom Islamske države, so se glasile razlage, ki bi lahko zvenele celo razumno. Če seveda ne bi bila problem prav simbolika. Ki je povsem napačna.

Prvič zato, ker po vseh izkušnjah z Bushevimi vojnami sugerira, da je terorizem mogoče premagati vojaško in da za to potrebujemo najmočnejšo vojaško zvezo na svetu. Za uničenje kalifata je dovolj nekaj letal. Ameriških ali ruskih. In nekaj pameti. Kar je dokazal Putin. Če bi se hoteli dogovoriti, pa najbolje obojih skupaj. Kar pa seveda še ne bo ustavilo islamskega terorizma.

Drugo povsem napačno simbolično sporočilo, ki so ga propagandisti IS samo čakali, je, da se je Zahod s svojo najmočnejšo vojaško zvezo zdaj odločil za »križarsko vojno proti islamu«. Samomorilskih teroristov »v imenu Alaha« bo, kolikor jih bodo hoteli. In tretja povsem napačna simbolika je, da se je Nato na čelu z ZDA in Trumpom, ki je »demokratični« saudski kraljevini tik pred tem prodal za 110 milijard dolarjev orožja, v medislamskem verskem konfliktu postavil na eno stran. Ki je za povrhu še nasprotna od ruske.

Kako je že zapisal odgovorni urednik Spiegla Klaus Brinkbäumer? »Tako bednega in intelektualno nedoraslega predsednika, ki ne razume svojih nalog in pomena svojega položaja ter se mu niti ne sanja o državniških temah, bi bilo treba odstaviti.« In če tega na zmorejo Američani sami, »bi ga morala svetovna skupnost z Evropo na čelu ignorirati«. Ne pa da mu kima.