Tiskane izdaje
Projektno učenje za mlajše odrasle (Pum) je v Sloveniji zasnovan program. Prepoznan je kot zelo uspešen in učinkovit pri reševanju problemov mladih, ki zapustijo šolo. Program mladim omogoča, da ali opravijo šolske obveznosti ali pa si najdejo zaposlitev ali drugo rešitev. V slovenskih Pumih so v 13 letih našteli več kot 4000 uporabnikov. Z anketami so ugotovili, da je mladim uporabnikom zaradi sodelovanja v Pumu v življenju prišlo do pozitivnih sprememb, na predstavitvah v tujini za program žanjejo pohvale in veliko zanimanje. Vprašanje nadaljnjega državnega financiranja programa je ustvarilo vtis, da država ne ve popolnoma natančno, kaj bi s programom počela.
Pum je javnoveljavni izobraževalni program. Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje z ministrstva za delo Damjana Košir pravi, da je ministrstvu za izobraževanje, ki je do zdaj financiralo Pum, zanj zmanjkalo denarja (za vse slovenske Pume so letno do zdaj namenili po 1,1 milijona evrov). Na ministrstvu za delo so ministrstvu za izobraževanje za dve leti priskočili na pomoč in tako omogočili nadaljevanje izvajanja programa, pravi Koširjeva. Ministrstvo za izobraževanje ni uresničilo obljube, da bodo Pum celovito uredili z zakonom. Ugotovimo lahko, da je za državo (ministrstvo za izobraževanje) na eni strani Pum previsok strošek, na drugi strani pa uspešen program (ministrstvo za delo). Ministrstvi si v končni posledici podajata usodo mladih ljudi.
Denar za financiranje programa od začetka prihodnjega leta do sredine leta 2015 so po nekajmesečnem zaletavanju v birokratske ovire na ministrstvu za delo Pumom le razdelili. Vprašanje, kje bodo izvajalci programa Pum našli denar za v tem šolskem letu že izveden program (od septembra do decembra), ni več stvar države, ampak izvajalcev. Pogodb o financiranju za nazaj (torej od septembra naprej) niso mogli skleniti, je pojasnila Koširjeva, pa čeprav je ministrica za delo Anja Kopač Mrak še junija radovljiškemu Pumu to pisno zagotovila. Na podlagi ministričine obljube so program začeli izvajati na začetku šolskega leta. Kje bodo našli dodaten denar, na Pumih še ne vedo, zato negotovost narašča, pa čeprav Koširjeva pravi, da bi moral denar, ki ga je država zagotovila za poldrugo šolsko leto, Pumom zadoščati za dve leti. Tak način financiranja onemogoča delovanje Pumov, pravi soavtorica programa Pum Natalija Žalec ter dodaja, da program ni tržno opredeljen, saj je namenjen skupinam, ki so tudi materialno prikrajšane.
Komu naj še zaupamo, če ne ministrici, se sprašuje Mateja Rozman Amon iz radovljiškega Puma, ki je s tem izpostavila eno pomembnejših vprašanj sodobne Slovenije – vprašanje zaupanja v družbi. Načeto je na vseh ravneh družbe, ankete javnega mnenja kažejo, da državljani vse manj zaupajo institucijam države, pa čeprav razmere kar kličejo po več zaupanja v družbi.
O tem kaj odsotnost zaupanja v družbi pomeni za družbo in še posebno za ranljive družbene skupine, kakršni so mladi, pa se komaj še upamo vprašati.
