Tiskane izdaje
Eno leto po odprtju tržnice na Stari Savi na Jesenicah so jasno vidne pomanjkljivosti te (mestotvorne?) pridobitve. Pri zasnovi je načrtovalce zaneslo, da niso dali dovolj poudarka šibki oziroma omejeni kupni moči mesta in niso upoštevali, da mesto ne privlači okoličanov iz zaledja; Bleda, Radovljice, Lesc. Če ostanemo samo pri najbolj izrazitih omejitvah nove tržnice, je treba opozoriti še, da celovite občinske (še manj pa regionalne) kmetijske politike ni, tržnica na Stari Savi je predaleč od ustaljenih vsakodnevnih poti, mestna infrastruktura in dostopne poti ji (še) niso prilagojene, dejavnosti tržnice ne spremljajo podporne aktivnosti, izbrani koncesionar ni bil kos nalogi.
Ob vikendih, ko je tržnica najbolje obiskana, so glavnino njene dejavnosti preselili na pokriti prireditveni prostor tik ob njej, prodajalne v pokritem delu tržnice pa so prazne. To jasno kaže, da tržnice, kakršno so zgradili, Jesenice ne potrebujejo. Za tržnično dejavnost ob vikendih bi namreč zadoščal večji nadstrešek (na mestu stare tržnice?), za katerega bi porabili nekaj (deset) tisočakov, ne pa štiri milijone davkoplačevalskega denarja, kolikor je stala nova.
Tržnico bi morali fizično približati mestu z novimi potmi, infrastrukturnimi projekti, za katere pa občina za zdaj nima finančnega potenciala: po prenovi športne dvorane Podmežakla so ga usmerili v gradnjo kanalizacije Podmežaklo in prenovo čistilne naprave. Obljuba podjetja A-leasing, da bo zgradilo nadhod nad železnico pri gimnaziji, pa še naprej ostaja samo – obljuba.
Kupna moč mesta je dodatno upadla zaradi posledic krize. Omejeni dohodki družinam onemogočajo obisk tržnice, saj so cene v primerjavi s ponudbo v nizkocenovnih trgovinah na tržnici za številne previsoke in s tem nedosegljive.
Ugled delavskega mesta pod Karavankami kot regionalnega središča zgornje Gorenjske dvigata in s tem dajeta razlog za obisk samo gimnazija in bolnišnica (ker drugih do Kranja ni), tržnica, žal, ne. Jesenice zaradi svoje lege privabljajo prebivalce iz doline, iz kotline ne.
Občina Jesenice je edina od občin zgornje Gorenjske, ki ni našla denarja (šest tisoč evrov), da bi se pridružila skupni akciji preostalih občin in razvojne agencije Ragor, s katero promovirajo lokalno pridelavo hrane in večajo stopnjo prehranske samopreskrbe.
Koncesionar je na začetku delovanja tržnice obljubil dodatne, podporne aktivnosti, vendar skupaj z redkimi in neodmevnimi občinskimi poletnimi prireditvami na Stari Savi učinka ni.
Bizarno je, da občina najde milijone za infrastrukturne projekte, za vsebino pa ji zmanjka denarja; kot bi kupili mercedesa, pa ne bi imeli denarja za gorivo.
Tržnica je zdaj žrtev nedodelane občinske politike za oživitev širšega območja Stare Save kot novega mestnega središča. Koncesionar, ki se je opekel, pa je le kolateralna škoda takšne politike.
