Zgodbe z vzhoda: Živalska diplomacija

V nekem trenutku se je zdelo, da bo mir na Daljnem vzhodu prišel na pasjem hrbtu. Zato moramo verjeti, da je imel Šinzo Abe najboljše namene, ko je hotel podariti samca japonske akite Vladimirju Putinu, da bi Japonska in Rusija postali nekakšni sorodnici in nato v družinskem krogu rešili vprašanje otokov, ki že sedem desetletij preprečuje Moskvi in Tokiu, da bi podpisala mirovni sporazum in tako končala drugo svetovno vojno.

Politični dogodek tedna v Aziji bo Putinov obisk na Japonskem. Tja prihaja v četrtek, in sicer prvič po letu 2005. In ker je japonska vlada pred štirimi leti ruskemu predsedniku že podarila samico akite v zahvalo za pomoč po potresu in cunamiju marca 2011, so zdaj že izbrali mladega samca, ki bi psici moral delati družbo, če to povemo brez dodatnih implikacij.

Čeprav so živali skozi vso zgodovino diplomacije podarjali državnikom in monarhom v znak dobre volje in prijateljstva, se zdi, da je Abe tokrat pretiraval. Putin je namreč zavrnil darilo in japonskemu premierju ne bo preostalo drugega, kakor da se vprašanja otokov loti nekako drugače. Putinova psica Yume se bo družila z bolgarskim ovčarjem, ki ga je ruskemu predsedniku seveda podaril bolgarski premier.

Če pozorneje analiziramo živalski dejavnik v visoki diplomaciji skozi vso zgodovino človeštva, lahko ugotovimo, da je bila že žirafa, ki jo je Kleopatra menda podarila Juliju Cezarju, svojevrstna napaka. V Rimu so jo poimenovali »kameleopard« in ljubitelji arene so pričakovali, da bo to nevarna zver, uporabna za boje z gladiatorji. Ko so ugotovili, da je krotka in prikupna, so se začeli spraševati, kaj je egiptovska faraonka sploh hotela sporočiti mogočnemu cesarstvu, razen tega, da je zvesta imperatorju in pokorna večji sili. Egipt je po njeni smrti postal rimska provinca.

Tudi kitajsko-ameriški odnosi so se otoplili, potem ko so jih ogrnili v živalsko krzno. Najprej je Peking po zgodovinskem obisku Richarda Nixona leta 1972 čez Tihi ocean poslal par pand, ameriški predsednik pa je nato Kitajcem podaril par muflonov. Tako je napovedal, da bodo ZDA svojo diplomatsko zvestobo preselile s Tajvana na Kitajsko in, kakor je vzkliknil Nixon, »spremenile svet«.

Živali ne bi smele biti diplomatsko sredstvo. Že zato, ker so praviloma pametnejše, razumnejše in spodobnejše od tistih, ki jih imajo samo za diplomatsko darilo. Ali bo zdaj Kitajska po vseh nesmiselnih grožnjah, izrečenih zaradi Tajvana, Trumpu poslala kraljevsko kobro, novi ameriški predsednik pa odgovoril z neko dobro rejeno smrtonosno klopotačo?

Putin se je že pred tem pritoževal Abeju, da je Yume edini pes, ki ga ne more obvladovati. Vleče ga za vrvico, mu je pokazal, zna pa tudi ugrizniti. Ali je že to pomenilo, da bo o otokih severno od Hokaida (Rusi jim pravijo Kurili) težko skleniti sporazum? Ni pomembno. Čas je, da se vojna, tista druga svetovna, vsaj nekje konča sedem desetletij po tem, ko se je nehalo streljati, in zadnji čas, preden se bombe spet oglasijo. Živali bi bile presrečne, pa tudi za ljudi ne bi bilo slabo.