Tiskane izdaje
Artemida, starogrška imensko-pomenska dvojnica Diane, ni bila le boginja lova, živali in narave, ampak tudi rojstva in rasti, bila je zaščitnica otrok in slabotnih. Ena od dvanajsterice velikih bogov, hči Lete in Zevsa, Apolonova dvojčica. Vse prej kot nepomembna, neopazna osebnost. Po njej se imenuje asteroid 105 Artemida.
Po njej pa je poimenovan tudi projekt, ki bo pod okriljem Evropske komisije, kot kaže, postavil Slovenijo na starocelinski zemljevid razvojnih pobud na področju translacijske medicine. Naša država je namreč dobila evropska sredstva, ki bodo omogočila izvedbo prve faze tega projekta, v sklopu katerega bo po vsej verjetnosti zaživel Center odličnosti za translacijsko medicino.
Idejno- raziskovalno-izvedbene aktivnosti v sklopu tega centra bodo usmerjene v razvoj novih prijemov za prepoznavo in tudi za zdravljenje treh sklopov obolenj – starostnih bolezni živčevja, sladkorne bolezni in raka –, ki preprečujejo zdravo staranje in lahko predstavljajo resno oviro pri udejanjanju in živetju polne telesne in duševne aktivnosti v zrelih letih. Tako bodo prispevali k izboljšanju zdravja in posredno tudi k ekonomski blaginji več kot sto milijonov prebivalcev srednje in jugovzhodne Evrope.
Projekt, ki ga je na razpis prijavila Univerza v Ljubljani, koordinira ljubljanska medicinska fakulteta, ena od štirih sodelujočih fakultet (poleg medicinske še biotehniška, filozofska in fakulteta za farmacijo). Te bodo morale skupaj s partnerji – ljubljanskim UKC, kemijskim inštitutom, nacionalnim inštitutom za biologijo ter malimi in srednje velikimi podjetji, ki svoj razvoj usmerjajo v inovacije – v letu dni pripraviti poslovni načrt za zaživetje centra, ki ga bo znova morala odobriti Evropska komisija.
Potem se bodo odprla vrata za izgradnjo evropske mreže raziskovalno-inovacijskih ustanov na področju translacijske medicine, pod mentorstvom dveh vrhunskih institucij s svetovnim renomejem – švedskega Inštituta Karolinska iz Stockholma in Evropskega inštituta za bioinformatiko iz Heidelberga v Nemčiji.
Nadvse spodbudno je, da bo projekt Artemida (Advanced Regional Translation of Excellence into Medical Innovation for Delayed Aging) zaživel v sklopu evropskega razpisa Horizont 2020, ki je v veliki meri posvečen inovacijam in novim tehnologijam. Ne nazadnje je v sklopu tega razpisa dobrih osem milijard evrov namenjenih zdravju, demografskim spremembam in dobremu počutju, torej področjem, kamor se umešča tudi osebna medicina, ki po razkritju človeškega genoma v prvem desetletju novega tisočletja doživlja bliskovit razvoj.
Ta razvoj pa je v finančnih okvirih nacionalnih zdravstvenih sistemov močno omejen, narekovan glede na trenutne možnosti in danosti. Da te niso najbolj spodbudne, potrjuje primer Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki ima trenutno za vse adaptacije, vključno z nakupom nove opreme, na voljo približno osem milijonov evrov – tovrstnih aktualnih potreb, brez adaptacije, pa je že zdaj za več kot 20 milijonov.
Vendar zvezane roke napredka, ki v življenje in s tem tudi v zdravstveno stvarnost pronica po vseh mogočih kanalih, ne bodo ustavile. Nasprotno, prav zaradi tega se izzivi zdijo še bolj nezaustavljivi, na ta račun pa so raziskovalski cilji videti še laže uresničljivi.
