Tiskane izdaje
Samo v državah EU vsako leto za rakom zboli skorajda tri milijone ljudi. Po zadnjih celovitih statističnih podatkih, ki prinašajo pregled za leto 2012, je bilo tedaj na stari celini 2,8 milijona obolelih z rakom; istega leta je zaradi posledic ene od rakavih bolezni umrlo 707.000 moških in 555.000 žensk. Zbolevnost za rakom, ki je danes drugi najpogostejši krivec za umiranje, pa še narašča.
Ob tem je, že dolgo in še vedno, znano, da bi bilo mogoče skoraj polovico rakavih obolenj preprečiti – z (bolj) zdravim življenjem in redno udeležbo v presejalnih programih, v sklopu katerih pri mnogih navidezno povsem zdravih odkrijejo skrite kali bolezni, ki pa jih je v zgodnji fazi mogoče brez večjih težav in brez hujših posledic izničiti. Programi, namenjeni zgodnjemu odkritju raka ali predrakavih sprememb na prsih, materničnem vratu ali na debelem črevesju, so doslej pri nas rešili veliko življenj. Lahko bi jih še več, če bi ljudje spoznali in celovito pripoznali njihovo dodano vrednost.
Pravzaprav je nenavadno in nerazumljivo, kako človeku včasih nekaj, kar mu je dano in podarjeno, ne pomeni kaj dosti. Preiskave v sklopu teh programov so brezplačne. Vsi pregledi in posegi, če in kadar so potrebni, se odvijejo pospešeno, brez zapletanj – ker pa tovrstni postopki ne zahtevajo (do)plačila in ker niso povezani z dolgotrajnim čakanjem, ljudje marsikdaj preprosto ne uvidijo njihove resnične vrednosti. Marsikdo vabilo na tovrstni pregled še vedno vrže v smeti, zamah z roko pa pospremi misel: Zakaj neki bi hodil na to preiskavo, saj mi nič ni …
Žal pa vedno ni tako. To potrjujejo izkušnje mnogih obolelih, ki so izkustvo rakavega obolenja pretrpeli in preživeli. In so zdaj to preizkušnjo, ki je vse prej kot lahka, pripravljeni deliti z drugimi – skupaj z opozorili, kako ključna je preventiva, tako kognitivna kot operativna.
Zdravo življenje, izpolnjeno s čim več gibanja, preproste in kakovostne prehrane ter s splošno skrbjo za dobro počutje po eni strani, po drugi strani pa poslušanje svojega organizma in osredotočenost na njegove opozorilne znake, skupaj s preverjanjem zdravstvenega stanja, prinašajo dober recept za ohranjanje zdravja.
Vendar se, žal, tudi upoštevanje tovrstnih usmeritev in smernic ne obnese vedno najbolje. Včasih so življenjske karte pomešane drugače, včasih se nekaterim stvarem in dogodkom ni mogoče izogniti. K temu, da bi doživljanje bolezenskih preizkušenj statističnim napovedim navkljub postalo redkost, pa naj bi pripomoglo tudi ozaveščanje, ki zdaj že tradicionalno spremlja slovenski teden boja proti raku.
Ta se je začel včeraj, zaznamovan pa je z osebnimi zgodbami o zmagi nad rakom in z opozorili o sistemskih vrzelih, ki onemogočajo ali krnijo celovito kakovost in varnost zdravljenja in pravočasnega odkritja katere od onkoloških bolezni. Tokrat, prvič doslej, pa je zaznamovan tudi z – znanilci upanja. Z akcijo, v kateri bodo bolniki, zdajšnji in nekdanji, nagrajevali vse tiste zdravstvene delavce, ki jim s svojo srčnostjo in predanostjo pomagajo preživeti in na novo zaživeti – ljudi torej, ki se zavedajo, da vrednost življenja nikoli in nikdar ne more biti (pri)merljiva s ceno zdravljenja.
Znanilci upanja
Se zavedamo ključnega pomena preventive, tako kognitivne kot operativne?
Objavljeno
04. marec 2014 12.12
