568 milijonov razlogov

Politične skrivalnice okoli državnega poroštva za črpanje 440 milijonov evrov posojila pri Evropski investicijski banki (EIB), na katerega je vezan še kredit pri EBRD, niso dostojne resnosti situacije. Časa namreč zmanjkuje. Vsako odlašanje le draži gradnjo novega bloka v Šoštanju; če bo zamujen rok EIB konec julija za dostavo poroštev, se bosta Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), kot investitor, in Holding Slovenskih elektrarn (HSE), kot lastnik TEŠ in starševski porok za projekt, znašla v izgubljenem položaju.

Govorice, da so državna poroštva za tako velik projekt predmet političnega trgovanja za zlato fiskalno pravilo, so skoraj neverjetne. Vendar jim dajejo težo vladne igrice, da od TEŠ in HSE niso dobili zahtevanih zagotovil o donosnosti in drugih parametrih projekta, čeprav imajo v resnici vse na mizi. Morda se lahko izgovarjajo le na s treh strani parafirani aneks k pogodbi TEŠ s Premogovnikom Velenje o ceni premoga 2,25 evra na gigadžul. Vlada je namreč zahtevala novo podpisano pogodbo s to določbo. Prav tako ni nič pretresljivega ugotovila vladna komisija, ki je pregledovala potek investicije.

Tudi Andrej Šircelj se je poslužil nedostojne manipulacije, ko je dejal, da parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko ni prejel dodatnih pojasnil HSE. Nasprotno, kot predsedujoči odboru, jih je dobil teden dni pred sejo, skupaj s ponudbo, da so predstavniki HSE lahko odboru na voljo za dodatna pojasnila. In da bo mera polna, so vsa ta gradiva objavljena na spletni strani državnega zbora.

Dobavitelj tehnološke opreme Alstom je v Šoštanj poslal dopis, s katerim je seznanjena tudi vlada in v katerem grozi, da bodo 4. junija, če ne bodo potrjena poroštva, za šest mesecev prekinili dela, kot jim omogoča pogodba. V tem času bo treba Alstomu plačati vse stroške, ki jih bo imel zaradi TEŠ6. Ti stroški so ocenjeni na okoli 100 milijonov evrov.

Suspenz Alstoma bi bil tudi signal EIB, da je projekt ogrožen in da se banka umakne iz te zgodbe. V tem primeru bi TEŠ moral vrniti že črpanih 190 milijonov. Po takšni kalvariji v Šaleški dolini najbrž ne bi dobili posojil niti pri komercialnih bankah po komercialnih obrestih. Na nitki bi obviselo že plačanih 568 milijonov evrov za gradnjo šestega bloka. Zato je čas, da se o tem izjasni lastnik, ki je v tem primeru država. Odkar je vlada omejila vpliv AUKN, je moč odločanja vladna domena, hkrati pa to pomeni tudi, da ima moč neodločati.

Zato morda vse skupaj le ni primitivna politična igrica, ampak je zadaj preračunljiv politični načrt, kako dve tretjini slovenske električne energije prodati tujemu lastniku. Brez poroštva in denarja EIB bo TEŠ6 ostal napol zgrajen, HSE pa bo v velikih dolgovih. Preživel bo lahko le z veliko dokapitalizacijo tujega strateškega partnerja, ki bo dokončal gradnjo, hkrati pa v roke dobil Dravske elektrarne Maribor, ki proizvedejo tretjino slovenske elektrike. Drugo tretjino bo proizvedel TEŠ6. Zadnjo tretjino pa bomo izgubili, ko bomo iskali strateškega partnerja za NEK2. O lahkotnosti dajanja poroštev Grčiji je najbrž povsem odveč govoriti.