Tiskane izdaje
Kakšno naključje! Hrvati so julija, ko so vstopili v Evropsko unijo in bi morali upoštevati evropske predpise, ustanovili samoplačniške turistične ambulante v zdravstvenih domovih, ki so tudi tam temelj javnega zdravstva. In predvsem v javnem zdravstvu – v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih – je sploh mogoče uresničevati evropske pravice. Z lahkoto si predstavljamo, da turiste, ki pridejo v zdravstveni dom, usmerijo v turistično ambulanto. Tako postanejo samoplačniki in – adijo, deklarirana evropska pravica. Vsakdo sicer še vedno lahko poišče zdravnika, h kateremu mu bo vrata odprla evropska kartica, a je to povezano z dodatnim iskanjem in težavami. Tako je Hrvaška po stranski poti že obšla EU, v katero je ravnokar vstopila.
To seveda ni nič čudnega, saj se zdi slehernemu zdravniku zamalo, da bi moral turista, ki pride tja zapravit morda na tisoče evrov, pregledati za pičlih šest evrov. Glede tega so hrvaški zdravniki precej podobni našim, ki se prav tako čutijo podplačane v primerjavi z nekaterimi drugimi strokovnimi profili, ki za svoje storitve dobivajo od sto pa vse do tisoč evrov na uro.
Zanimivo bo, kako bo Hrvaška ravnala v drugih primerih. EU je pač takšna: enaka za vse, a zdaleč bolj donosna za bogate.
Slovenci bomo bolj trdo pristali oktobra, ko bo začela veljati evropska direktiva o čezmejnem zdravstvu. Takrat bomo lahko tudi načrtno šli k zdravniku kamorkoli v EU in naša blagajna bo morala to plačati. Tujci bodo lahko prihajali k nam in zanje bo tu precej bolj poceni. Nihče še ne zna izračunati, kaj bo odprtje zdravstvenih meja prineslo. Tudi za to ne, ker v Sloveniji nismo pripravili še prav nobene zakonske podlage za nov evropski zdravstveni režim. Pa se že zelo mudi.
