Ali kultura ali barbarstvo

Delovanje umetnostnih trgov v Sloveniji je bila tema zadnje seje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), na kateri so tako prezentacije povabljenih predstavnikov posameznih področij kot zaključna debata zrcalili slabo delovanje ali kar nedelovanje sveta. Pot do njegove revitalizacije bo dolga. Že izdelava trase lahko traja desetletja.

Nekatere zakonitosti veljajo za vsa umetniška področja, tako glasbeno, likovno, gledališko in filmsko umetnost kot tudi za književnost. Najprej je to oblikovanje sistema, ki bo delovanje trga sploh omogočil. Na vseh področjih je treba zato postaviti osnovne, med seboj prepletene stebre – produkcijo, posredovanje, promocijo in distribucijo.

Kultura je na tako majhnem trgu, kot je slovenski, še posebej ranljiv segment. Očitno je namreč, da trg za gradnjo novih in novih nakupovalnih središč in prehranskih megatrgovin ni premajhen, prej nasprotno. Razvija se fantastično. Slovenski knjižni trg, denimo, pa je – tudi zaradi jezikovne zamejenosti – vse šibkejši. V zadnjih letih se obseg panoge zmanjšuje. Kvalitetne knjige so slabše dostopne, zaradi nizkih naklad in slabe prodaje v knjigarnah je njihova cena razmeroma visoka, cenovna politika pa neurejena.

Nič bolje ne gre likovnim in drugim ustvarjalcem. Zdi se, kot da preživijo le ponudniki najbolj komercialnih projektov. Verjamem, da imajo zabavni ansambli po Sloveniji še vedno dovolj možnosti za zaslužek, medtem ko šest profesionalnih simfoničnih orkestrov tenko piska. Špas teater stavi na produkcijo odrskih hitov in mu – glede na statistiko, ponujeno na seji NSK – slovenski trg še vedno zagotavlja delo. Dvorane nekaterih gledališč po Sloveniji pa se praznijo. Še posebej trd kruh si lomijo neinstitucionalne ustanove, namenjene gledališču, plesu in interdisciplinarni umetnosti. In še, na našem trgu že razstave pogrešajo obiskovalce, kaj šele da bi likovna dela našla kupce!

Nosilci kulturne politike, njena naravnanost je namreč po mnenju poznavalcev ključna, leporečijo, stare in nove komisije strokovnjakov delujejo, a njihovo mnenje malo šteje. Ena svetla iskra pa je vendarle zažarela pred dnevi, ko je ministrstvo za kulturo zaključilo javni razpis za izbor operacij za povečanje zaposlitvenih možnosti mladih na področju likovne umetnosti. Finančno bodo podprli program društva ŠKUC, ki bo izbrane mlade umetnike redno zaposlil za čas priprave njihovih projektov. Vzporedno z njihovo produkcijo in promocijo se bo postopno oblikovala mreža galerij in muzejev, kar naj bi vplivalo na bolj kakovostne projekte, izboljšalo zaposlitvene možnosti likovnih umetnikov ter prispevalo k razvoju trga.

Naj se prihodnost še iskri! In uradni sestavljavci nacionalnih kulturnih programov (kjer je veliko lepega tudi o umetnostnih trgih) naj ne sprejemajo usmeritev s figo v žepu. Če jih bodo, smo blizu barbarstva in drži izjava ob nedavni premieri Via negative v ljubljanski Drami SNG, da »smo vsi, ki se v Sloveniji ukvarjamo z umetnostjo, talci nekakšnega koncepta nacionalne kulturne politike in njenega fantomskega 'kulturnega trga', s katerim se nihče ne more in ne zna identificirati ... Edino, kar nas lahko izvleče iz našega romantičnega blata, je več barbarstva in manj kulture!«