Ali misli Janša resno? Retorično vprašanje

Ali Janez Janša misli resno? Lahko v petek po vsega petih mesecih pade vlada, potem ko smo šli državljani decembra prvič v zgodovini na predčasne volitve? Na to vprašanje danes niti v štirih od petih koalicijskih strank niso imeli jasnega odgovora. A možnosti, da gre Janša zavestno po nezaupnico, čeprav je videti neverjetna, očitno ne izključujejo. Kar nakazujejo zlasti poskusi predsednika druge največje vladne stranke Gregorja Viranta, da bi odločanje o spornem zlatem pravilu preložili na jesen.

Janša je sicer z glasovanjem o zaupnici enkrat že uspešno konsolidiral vladno koalicijo v svojem prejšnjem mandatu. A takrat je šel na parlamentarni preizkus, ki je bil vnaprej dobljen. Tokrat pa zahteva glasove opozicije, ki jih, kljub nesporni podpori Boruta Pahorja, ne more dobiti. Razlaga, da želi s tem prenesti na opozicijo odgovornost za skoraj neizbežno zaostritev gospodarskih razmer v državi v prihodnjih mesecih, je sicer verjetna, a ne pojasnjuje, zakaj bi se politik z izpričano močno voljo po oblasti tej tako hitro odpovedal kar sam.

Drugo logično pojasnilo sledi poti denarja. Pahor je pred časom javno povedal, da želi politika fiskalno pravilo v ustavi zato, da bi preprečili referendumske blokade. A ta hip grozi referendum samo enemu vladnemu ukrepu – ustanovitvi državnega holdinga, ki bo upravljal kar 11 milijard državnega premoženja. Fiskalnega pravila torej v tem kontekstu oblast le ne potrebuje samo zaradi pomiritve Bruslja in finančnih trgov. Smiselna je tudi naglica. Tudi če bi si opozicija premislila in bi jeseni zlato pravilo sprejeli, bi bilo namreč takrat za zaustavitev referenduma že prepozno.

In če se tu skriva odgovor na vprašanje, ali Janez Janša misli resno, potem je odgovor v resnici že znan.