Alternativa za Merklovo

Že pokojni bavarski premier Franz-Josef Strauβ je za nemške konservativce uveljavil načelo, da desno od njih ne sme nastati nobena pomembna politična sila. Vzpon Alternative za Nemčijo, ki odločno nasprotuje begunski politiki krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel, pa tudi skupni evropski valuti in družinski politiki, ki ne spodbuja tradicionalne družine, zato ne pretresa le dežel Baden-Württemberg, Porenje-Pfalška in Saška-Anhalt, kjer so v nedeljo dosegli izjemno dober rezultat.

Pred našimi očmi se bliskovito spreminja zgodovina. Spomnimo se, da je nemška voditeljica še pred nekaj meseci veljala za najvplivnejšo političarko Evrope in sveta, njena Nemčija pa za najbolj občudovano državo. Milijon prebežnikov drugih verstev in kultur od Magreba prek Bližnjega vzhoda in vse do Afganistana pa je v dobri polovici leta zamajalo tako kanclerkin položaj kot vso Nemčijo. Naj so strahovi upravičeni ali ne, Alternativa za Nemčijo načenja demokratično legitimnost njene »evropske rešitve« iz begunske krize.

V Nemčiji se še vedno ogromno ljudi strinja, da z zapiranjem nacionalnih meja ni mogoče rešiti celine, ki je pobesnele nacionalizme v dvajsetem stoletju plačala z dvema katastrofalnima vojnama. A mnogi od njih ne volijo kanclerkine CDU. Tudi zato Angeli Merkel grozi sindrom socialdemokratskega predhodnika Gerharda Schröderja, ki je Nemčijo dvignil z gospodarske bolniške postelje, a je zdravilu nasprotovala njegova SPD. Po porazu na deželnih volitvah v »rdeči trdnjavi« Severno Porenje-Vestfaliji je razpisal predčasne zvezne volitve in jih izgubil.

Tedaj pa je bila na kocki le nemška vlada, zdaj je vsa Evropa in tudi velik dela sveta. Vsaj pri vojaški zvezi Nato verjamejo, da begunska kriza tudi kaže »hibridno vojno« ruskega predsednika Vladimirja Putina proti Zahodu in še posebno proti nemški kanclerki Angeli Merkel, kriza celinske Evrope pa bo precej vplivala tudi na odločitev Britancev za obstanek ali odhod iz Evropske unije.