Amaterji

Ni treba iti daleč iz Maribora, da bi videli, kako se v turizmu v resnici stvari streže: samo čez mejo do Avstrije. Na hribu Pyramidenkogel v bližini Celovca, na primer, so pred dvema letoma odprli nov razgledni stolp, ki je postal prava turistična atrakcija; s skupno višino sto metrov je največji leseni stolp na svetu in zaradi atraktivne konstrukcije prava paša za oči.

Konec tedna se ob njegovem vznožju kar tre obiskovalcev, ki so pripravljeni plačati 11 evrov za dostop do razgledne ploščadi (osem za otroke) in porabiti še nekaj desetakov v (nabito polnih) okoliških gostilnah.

Tudi na vrhu mariborskega Pohorja, nedaleč od zgornje postaje pohorske vzpenjače, je razgledni stolp. A ta, ves zarjavel, ni nikakršna paša za oči, tudi obiskovalcev se ne tre, čeprav za vzpon na vrh ni treba plačati nobene vstopnine. Tudi gostilne ali bifeja v bližini ni mogoče najti. Pa je Pohorje mogočnejši hrib kot kucelj nad Celovcem in razgled z »našega« stolpa je prav tako veličasten kot tisti iz avstrijskega lesenega orjaka! Še bolj povedna je primerjava med smučiščem na Pohorju in tistimi na avstrijski strani.

V čem je torej razlika? V ljudeh, seveda, v profesionalcih, ki vedo, kako se dela posel v turizmu. Avstrijci iz še tako povprečnih okoliščin naredijo zgodbo, zgradijo kaj posebnega, poskrbijo za vrhunsko storitev, pa je uspeh zagotovljen.

In pri nas? Mariborsko Pohorje je dober primer, kako se posla v turizmu ne dela. Najprej je zaradi pohlepa vodilnih propadel Športni center Pohorje in je morala posredovati občina ter z veliko improvizacije rešiti zimsko smučarsko sezono. Nato so zadeve vzeli v roke politično opredeljeni »amaterji« in sprli že tako razdrobljene ponudnike turističnih storitev.

Za dobro mero pa so si nakopali še očitke o zlorabi službenih računov za plačilo zasebnega dopustovanja. Čeprav vpletena kakršnekoli nepravilnosti zanikata, bo treba iti, kdo je v resnici »bukiral« in koristil storitve igranja golfa v Turčiji. In to v času zimske smučarske sezone, prve v organizaciji Marproma sploh, ko so na občinsko javno podjetje leteli očitki o slabi urejenosti smučišč.

In tako je turizem na Pohorju dosegel najnižjo točko do zdaj. Koordinacija med ponudniki je slaba. Vzpenjača vozi samo do sedmih zvečer, po tej uri naj utrujeni izletniki pridejo v dolino, kot vedo in znajo. Terme Maribor imajo hotele tik ob izteku smučarskega stadiona, a kaj jim to koristi, če se Marpromu ni izplačalo zasnežiti proge do doline in prižgati reflektorjev za nočno smuko?! In ker niso obnovili pogodb z lastniki zemljišč, je zaprta tudi proga za spust z gorskimi kolesi. Koga pa zanima, da so zaradi tega ostali brez prometa ponudniki zasebnih sob, hotelirji in gostinci?

Kaj preostane razočaranim gostom, ki naletijo na tako slabo ponudbo? Na (njihovo) srečo imajo nedaleč stran čez mejo profesionalce, ki vedo, kako se vodi posel v turizmu. Pri nas pa se bomo morali najprej znebiti amaterjev.