Tiskane izdaje
Izredno stanje, policijska ura, vojaška vozila na križiščih, helikopterji na nebu, oklepljena policija s solzivcem obstreljuje podivjano množico, ki ropa trgovine in zažiga avtomobile. Sodobna Amerika si zdaj že vsako leto nadene podobo države na robu živčnega zloma. Ferguson nas je predlani osupnil, Baltimore lani spomnil, Charlotte je le še nov simptom družbe, ki ne najde zdravila za svojo avtoimunsko bolezen.
Ne gre samo za rasna nesoglasja, toda to je strup, ki najbolj razžira ZDA. Ko so pred pol stoletja preiskovali krvavi upor temnopoltih v losangeleški četrti Watts, so kot vzroke navedli veliko brezposelnost, slabe šole in na splošno slabše življenjske razmere temnopolte skupnosti. »Gospodarska prikrajšanost, družbena izoliranost, neustrezna stanovanja in splošna izguba upanja tisočih temnopoltih so semena, ki so rodila nesrečne izraze nasilja,« je opozarjal Martin Luther King. Oboje zveni zelo sodobno.
Razlike med belci in temnopoltimi so osupljive, v Chicagu, tretjem največjem ameriškem mestu, v globoki revščini živi več kot tretjina temnopoltih prebivalcev. In manj kot pet odstotkov belcev. Chicago je mesto z največ umori v ZDA. V apokaliptično opustošenem Vzhodnem St. Louisu, kjer imajo največ umorov na prebivalca, skoraj ni belcev, v celotnem mestu pa jih v globoki revščini živi 1,6 odstotka. Delež za temnopolte je 29,5 odstotka, skoraj vsak tretji. Revščina temnopoltih sega ne samo do vhodnih vrat, širi se po celotnih četrtih, zaleze se v šole in trgovine, v katerih kupujejo.
Skoraj polovica učencev v šolskem okolišu mesta Birmingham v Alabami živi pod pragom revščine. V mestu živi več kot 74 odstotkov temnopoltih. Na jugu mejijo na šolski okoliš Vestavia Hills, v katerem pod mejo revščine živi le sedem odstotkov učencev. Tamkajšnjo šolo obiskuje 82 odstotkov belcev in sedem odstotkov temnopoltih. Brezposelnost med mladimi Američani je dobrih osem odstotkov, če si mlad temnopolti Američan, pa je skoraj dvakrat višja. Statistika je dolgočasno branje, a včasih bolj zgovorna od lepih besed.
Beli Američani se otepajo oznake rasizma, toda ZDA so država, kjer temnopolti kar trikrat pogosteje umirajo ob srečanju s policijo kot belci. Tako kot se beli starši otepajo otrok iz revnih temnopoltih četrti, tako je policija prežeta z dediščino neenakosti, zarezano v miselnost in kulturo. Poleg tega ima na svoji strani pravosodni sistem. Ko je pred tremi leti beli policist v Charlotte ustrelil temnopoltega moškega, ki je iskal pomoč zaradi pokvarjenega vozila, je sodnik razveljavil sojenje, ker porota ni mogla sprejeti odločitve.
Po drugi strani je treba razumeti tudi policiste. V državi, kjer je toliko kosov orožja, kot je prebivalcev, policisti upravičeno ves čas držijo roko na ročaju pištole. Temnopolta Amerika pa je vzkipljiva, saj jih je veliko še vedno potisnjenih v geta socialnih stanovanj, zanič javnih šol, v primežu brezposelnosti in kriminala. In razočarana, ker je ugotovila, da tudi prvi temnopolti predsednik še zdaleč ne pomeni, da jim gre bolje.
