Tiskane izdaje
Najprej Amerika, zatem domovina. Antropomorfni zbor afriške favne v utopičnem Serengetiju iz stripovskega seriala Animal Noir Nejca Jurena in Izarja Lunačka, izdanega v ZDA, se je naučil slovensko. Kot Kosmati krimič je zdaj dostopen tudi tukajšnjim bralcem.
»Pogodba je podpisana in tako bo nekje od konca septembra v ameriške kioske in stripštacune vsak mesec treščil čisto pravi comic book, dvajsetstranski, mehko vezani zvežčič, kakršnega ponavadi povezujemo z raznimi spajder-, super- in batmani, a tokrat posvečen nikomur drugemu kot prav previsokemu, pegavemu P. I.-ju, zrisan in spisan pa s strani moje malenkosti in pojočega pravnika Nejca. Juhej, juhej!«
Izginotje »pleniča«
Tako je Izar Lunaček, risar stripa s tukajšnjo dolgo kilometrino, katere začetek sega še v prejšnje tisočletje, med njegovimi osrednjimi prispevki k slovenski deveti umetnosti pa so seriali Miniji iz Slovenskih novic, (O)klepaj z alternativnimi rajskimi zgodbami iz Dela ali še vedno rajski Založeni raj, na Delovi spletni strani pa tudi redno objavlja striparske bloge Müsli in rüsbe, kjer je lani najavil izhajanje serije Animal Noir pri založbi IDW Publishing v ZDA.
Soustvaril jo je s scenaristom Nejcem Jurenom, zdaj pa je – tako rekoč po ovinku, iz uvoza – dostopen tudi slovenskemu bralcu. Za tukajšnjo izdajo z naslovom Kosmati krimič, ki med platnicami prinaša skupek posameznih serij, so se odločili pri Cankarjevi založbi.
Doživiš ga kot svojevrstno stripovsko zgnetenko, v kateri so, ne nujno z linearnim pristopom do pripovedovanja, pristali gangsterska zgodba z ustrezno akcijo, alternativna Orwellova Živalska farma, postavljena v serengetijevsko banana republiko, svojevrstno zgodovinopisje te državne tvorbe in veliko humorja, često iz sarkastičnih leg.
Izar je bil tudi prvi sogovornik podkasta Strašno hudi. Z njim smo se pogovarjali tik pred je žirafji detektiv odplul v obljubljeno deželo. Podkastu prisluhnite v spodnjem predvajalniku.
Na podkast se lahko naročite na: iTunes ||| Android ||| RSS
Že uvod v stripovsko življenje banana republike prinaša napev Es la banana, es la banana! El unico fruto del amor ..., kasneje se čez serijo stripovskih kadrov vije tudi cvetka iz tukajšnje ljudske zakladnice Pozimi pa rožice ne cveto ..., skozi celoto, v formalnem smislu sestavljenko stripa in zapisov v obliki raznih kronik, pripovedovanja zgodb protagonistov ali razlag religiozne podstati serengetijevske savane, pa bralec sledi zgodbi omenjenega P. I.-ja, žirafjega zasebnega detektiva Mannyja, ki mu je naloženo, da opere čast žene svojega strica, sodnika, ki mu grozi škandal.
Nesrečna teta je namreč v serengetijevski republiki, njega dni prizorišču prevrata, po katerem so se vsi, levi, nilski konji, žirafe, zebre, gazele in sloni, odpovedali lovu na plen, če so to seveda kdaj počeli, nekoč v preteklosti zaigrala v pleniču, kot se glasi duhovita oznaka izdelkov plenografske kinematografije, v katerih plenilci še vedno lovijo okusno divjad. Četudi v njih šprica le sok rdeče pese, v sumljivih kinematografih, kakršen je v Kosmatem krimiču kino Furija, omogočajo sproščanje potlačenih plenilskih nagonov. Tudi ob mljaskanju »davčnega mesa«, pretihotapljenega v kino.
Plenič, v katerem je zaigrala stričeva žena, je skrivnostno izginil, zaradi česar grozi škandal, Manny ga mora odkriti ... V tej alternativni Živalski farmi pripadnost posamezni živalski vrsti določa njen svet. Če si povodni konj, si, denimo, del gangsterskih klanov, mafije, in Manny se mora soočiti prav z njo.
Bralec na poti do razpleta spozna še druge živalske vrste in planski ustroj Serengetija, kjer števila populacije zeber ali gazel že od »rojstva civilizacije«, opisanega šele ob koncu albuma, ne uravnavajo več levji čekani, pač pa omejevanje števila mladičev na dva. Vsak tretji postane dar plenilcem.
