Bančno brezno

Vse kaže, da bodo morali odgovorni rudarji za luknjo račune polagati le za peščico teh poslov.

Objavljeno
30. marec 2018 17.58
Trg Republike 23.novembra 2016 [Trg Republike,Ljubljana,megla,NLB]
Maja Grgič
Maja Grgič
Parlamentarna komisija, ki je preiskovala zlorabe v slovenskih bankah, po številnih zaslišanjih bančnikov, politikov in drugih povezanih oseb končuje svoje delo. Njeno poročilo še ni javno, a po prvih informacijah bodo njene ugotovitve potrdile tisto, kar je že dolgo znano: sistem kreditiranja v slovenskih bankah je bil neustrezen ter pogosto podrejen zasebnim in političnim interesom, nadzor je bil pomanjkljiv, posojila so se podeljevala mimo pravil dobre prakse in brez ustreznih zavarovanj, glavni akterji pa očitno še vedno bolehajo za virusom splošne amnezije, saj se menda ne spomnijo niti poslov z lastnimi otroci in brati. Preiskava je naplavila tudi sume pranja denarja v državnih bankah.

Predsednik komisije Anže Logar je že napovedal, da bi lahko po končanem delu vložili kazenske ovadbe zaradi krivega pričanja. A ovadb že doslej ni bilo malo: policija je, denimo, od začetka leta 2013 na področju bančnega kriminala preiskala 236 sumov kaznivih dejanj in na pristojna tožilstva vložila 110 kazenskih ovadb. Sodni epilog pa je v vsem tem času dočakalo le malo primerov. Za zapahe smo bolj ali manj uspešno spravili nekaj najbolj izpostavljenih tajkunov, medtem ko so med bančniki pravnomočno obsojeni le trije, eden pa nepravnomočno in še v teh primerih gre za razmeroma skromne zneske. Povsem legitimne so tudi oprostilne sodbe, a niti teh tako rekoč ni.

Poleg števila pravnomočnih sodb v oči bode tudi vrednost preiskanih bančnih poslov. Petmilijardna bančna luknja seveda ni zgolj posledica že omenjenega spornega dodeljevanja posojil in prepletenosti različnih interesov, ampak je jo je navrtala tudi vsesplošna gospodarska in finančna kriza, zato je bilo v izhodišču iluzorno pričakovati, da bomo ugotovili krivce za celotno brezno. A vse kaže, da bodo morali odgovorni rudarji račune polagati le za peščico teh poslov. Policija je, denimo, doslej preiskala za slabih petsto milijonov evrov škode, na specializiranem državnem tožilstvu pa so pod drobnogled vzeli za 232 milijonov evrov, kar je komaj desetina oziroma dvajsetina celotne bančne luknje.

Čeprav se menda vsi zavzemajo za pregon bančnega kriminala, je skrb vzbujajoča počasnost, s katero se razvija ta klobčič; od začetka finančne krize, ko so se začele kazati vse slabosti našega bančnega sistema, je minilo že skoraj deset let, od sanacije bank pa dobra štiri leta.

Primeri iz Islandije in Avstrije, denimo, kažejo, da je tudi zahtevne bančne primere vendarle mogoče končati v doglednem času, če za to obstaja volja. Pravosodno ministrstvo se je zato zavzemalo za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete in pospešitev kazenskih postopkov, a njihovi predlogi niso dobili zadostne politične podpore. Morda tudi zato, ker ni pravega interesa, saj kot kažejo različne bančne mreže, so se iz bank dolga leta napajali tako levi kot desni.