Beli terorist

Na začetku tedna se je Amerika muzala in čudila potomki belih staršev, ki je vztrajno trdila, da je črna. Rase si ne moreš kar nadeti kot rokavico, so jo zavrnili številni temnopolti, del našega življenja so izkušnja diskriminacije, podrejenosti, odpora, so ji sporočali. Potem je v sredo ta izkušnja boleče zarezala na najbolj simboličnem mestu, zgodovinski cerkvi matere Emanuel, ki so jo temnopolti zgradili v času ameriškega apartheida kot znamenje upanja in miru.

Če belec ubije devet temnopoltih, je to rasni problem, tudi če ne bi svojega rasizma oglaševal na spletu in med streljanjem razlagal, da čisti Ameriko. Morda je 21-letnik res vedenjsko moten osamljen storilec, kot so nekateri mediji hiteli poudarjati. Toda trditi, da »je iskal in napadel kristjane«, kot je poskušal predsedniški kandidat desnice Lindsey Graham obrniti zločin v svoji domači državi, ali pa da »se dejanja ne da razložiti drugače, kot da zlo še vedno zalezuje človeštvo«, kot so sklenili pri konservativnem Wall Street Journalu, je več kot le potiskanje glave v pesek.

V prestolnici Južne Karoline Columbii je še vedno izobešena zastava poražene južnjaške konfederacije. Ko so danes  napol droga spustili zastavi zvezne države in ZDA, je konfederacijska nekaj časa ponosno vihrala vrh droga. Državljanska vojna je simbol boja proti suženjstvu, pod zastavo konfederacije so se borili tisti, ki so hoteli ostati lastniki drugih ljudi. Morda je res del zgodovinske dediščine in »del nas samih«, kot jo je branil Graham, toda to ni dediščina, na katero si ponosen. Še posebno ker so jo na parlamentu v Columbii prvič spet izobesili leta 1962 kot upor proti gibanju za državljanske pravice temnopoltih.

Tudi vrhovno sodišče je v četrtek pritrdilo državi Teksas, da ji ni treba izdajati registrskih tablic s sporno zastavo na njej. Liberalnim sodnikom se je v zelo redkem trenutku soglasja pridružil sicer ultrakonservativni sodnik Clarence Thomas. Edini temnopolti član vrhovnega sodišča. ZDA sicer niso več ista država, kot so bili leta 1963, ko so v rasističnem bombnem napadu na cerkev v Birminghamu v Alabami umrla štiri temnopolta dekleta, bela policija pa je ščitila storilce. Toda hkrati so država, v kateri temnopolti kar trikrat pogosteje umirajo ob srečanju s policijo kot belci. In v kateri je moral prvi temnopolti predsednik dokazovati, da je res rojen v ZDA, in ni afriški podtaknjenec.

Barack Obama te dni ne poudarja rasnih podtonov, raje se je osredotočil na ameriške težave z orožjem. Tega naj bi imela le dobra tretjina ameriških gospodinjstev. To pomeni, da so ob rekordni prodaji nekatera do zob oborožena. Poleg tega je lani tri četrtine policijskih organizacij v ZDA dejalo, da so največja grožnja v državi desničarski anarhisti. Paranoični, razočarani, jezni, podžgani s poplavo spletnih absurdnosti. Če bi v Charlestonu streljal musliman, bi pol Američanov zahtevalo, da je treba nekoga z bombami vrniti v srednji vek. Tako pa je morilec samo zmešani čudak, ne pa beli domači terorist.