Bitka z goljufi

Goljufi ne bodo več v nedogled preigravali, kako bi denar vrnili čim kasneje.

Objavljeno
30. september 2016 22.00
reu/EUROZONE/
Silva Čeh
Silva Čeh
Goljufije in druge nedovoljene rabe evropskih sredstev so seveda prepovedane, a očitno si je treba za to razumevanje nenehno prizadevati. Napredek pri nas je, tako je videti, že nov pristop, po katerem zasačenim dolgoprstnežem evropskih sredstev ne bo več omogočeno, da bi v nedogled preigravali možnosti, kako bi denar v državno blagajno vrnili čim kasneje ali sploh ne.

Nova pogodba o sofinanciranju, ki jo podpišejo upravičenci do evropskih sredstev pri posameznih projektih s posameznimi posredniškimi telesi (različna ministrstva ipd.), namreč od njih zahteva, da bodo morali odslej najprej »zgoljufani« denar nakazati v državni proračun, potem pa se bodo lahko podali tudi na sodišče. In tožili državo. Zdaj je, poenostavljeno rečeno, obratno. Država mora po tem, ko zazna goljufije, najprej ta sredstva iz svojega proračuna nemudoma vrniti v bruseljsko blagajno, potem pa se lahko z goljufi in drugimi nekorektnimi koristniki evropskega denarja tožari v nedogled. Ali toži država, ali tožijo njo, ali pa tožijo drug drugega ... In v takšnih primerih se lahko zgodi, da bodo sredstva državi vrnjena, če se bo sodišče seveda tako odločilo, v oddaljeni prihodnosti ali v najslabšem primeru nikoli.

Očitno je tudi država ugotovila, kam peljejo posamezni tovrstni primeri na sodiščih: v dolge in težko rešljive zgodbe in luknje, ki jih zaradi njih ima domači državni proračun. S spremembo pogodbe o sofinanciranju, ki se sklepa pri evropskih sredstvih, je bilo menda »veliko dela«. A če se bo z njo dosegla višja raven pričakovanega ravnanja upravičencev, ki naj sledijo praksi dobrega in poštenega gospodarja, potem trud ni bil zaman. Še zlasti če bo poslej drugače in bo moral zasačeni goljuf ali podoben nekorektnež najprej sporno uporabljene evropske denarčke vrniti v državni proračun, potem pa bo lahko odkorakal tudi na sodišče. Zdi se logično: če je kdo prepričan, da je ravnal v skladu z zakonom in dobro prakso, na sodišču ne bo imel težav ...

Doslej je bilo drugače: državni ali evropski revizorji so lahko že pred leti odkrili napake ali goljufije, ki so seveda lahko zelo različne: od majhnih do goljufij, pranja denarja, barvanja starih strojev in podobno, a so primeri še kar odprti. Zgolj ministrstvo za gospodarstvo ima trenutno nekončanih kar nekaj tovrstnih zgodb. Čeprav jim je v nekaterih od njih uspelo unovčiti bančne garancije, gre še vedno za okoli 20 milijonov evrov, ki so »nezavarovani« bili vrnjeni v Bruselj, v domačo blagajno pač ne. In to večinoma pri podjetjih, ki so vmes pristala povrhu še v stečajih. Logično je, da tudi gospodarstvo (GZS) ugotavlja, naj se reševanje teh spornih primerov uredi korektno in hitro, saj sicer imajo škodo vsi, od gospodarstva do države.

Bitka z goljufi pač ni enostavna, v premalo domišljenih ureditvah še toliko bolj ne.